tatvina - protipravna prilastitev - obogatitveni namen
V ravnanju obdolženca, ki je v tujem gozdu posekal drevo in si ga zatem prilastil, so podani znaki kaznivega dejanja tatvine. Obogatitveni namen storilca ni zakoniti znak kaznivega dejanja tatvine.
Zahtevek na izključitev toženca iz družbe ni premoženjsko pravni zahtevek. Ni ga mogoče zavarovati s prepovedjo prodaje družbinega premoženja, ker brez prepovedi prodaje družbinega premoženja ne bi bila otežena ali onemogočena izključitev toženca iz družbe.
stroški - priprave na sklenitev pogodbe - bančna garancija
Po presoji pritožbenega sodišča sodijo opravila, ki jih opisuje tožeča stranka, v fazo zbiranja podatkov zaradi morebitne sklenitve pogodbe, tedaj v fazo priprav za sklenitev pogodbe. Pritožbeno sodišče šteje uveljavljane stroške za stroške tožeče stranke in ne morebiti za skupne stroške obeh strank. ZOR v 4. odst. 30. čl. določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške v zvezi s pripravami na sklenitev pogodbe, če ni drugačnega dogovora. Takšnega dogovora tožeča stranka v konkretnem primeru ne zatrjuje. Zgolj na podlagi sklicevanja tožeče stranke na "Tarifo banke pri kreditnih in garancijskih poslih s tujino" pa tudi ni moč sklepati, da bi šlo v konkretnem primeru morebiti za splošne pogoje poslovanja tožeče stranke, ki bi bili za toženo stranko obvezni že ob vložitvi vloge za izdajo bančne garancije (prim. 142. čl. ZOR).
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3.
obrestna mera zamudnih obresti - obrestna mera za obveznosti v tuji valuti
Ni zmotno, da je sodišče zamudne obresti namesto "po obrestni meri, kot jo banke plačujejo oz. s pogodbo določajo za tako ali podobno vrsto posla" (v konkretnem primeru po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne hranilne vloge v USD, vezane nad eno leto), prisodilo po obrestni meri, kot se plačuje za devizne vloge v USD na vpogled. Takšna odločitev je namreč v mejah postavljenega zahtevka, saj je splošno znano, da je depozitna obrestna mera (zaradi nemožnosti razpolaganja z vezanimi sredstvi) višja od (vtoževane) vpogledne.
V pravdah na podlagi napotitve iz 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL se o pravdnih stroških odloča po določbah ZPP o stroških postopka.
Določba 1. odst. 145. čl. ZPPSL ne pride v poštev za odločanje o pravdnih stroških. Njen pomen je le v tem, da določa, kdaj so pravdni stroški, stroški stečajnega postopka. Kot iz določbe izhaja, da to tedaj, če je stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal terjatev. Na utemeljenost prerekanja v stečajnem postopku kaže prav izid pravde.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Po določilu III. odstavka 353. člena ZPP je dovoljeno izpodbijati sodbo na podlagi pripoznave le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače.
Ni mogoče uspešno izpodbijati tistih pravnih dejanj dolžnika, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, saj bi v nasprotnem primeru tak upnik dobil v stečaju 100%-no poplačilo in torej stečajna masa ne bi bila nič manjša.
V kolektivnem delovnem sporu odloča o imenovanju predsednika arbitraže senat prvostopenjskega sodišča in ne predsednik sodišča, ki je za imenovanje pristojen le v primeru individualnega delovnega spora.
Če sodišče vroči pisanje direktno stranki, kljub temu, da ima zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, je vročitev nepravilna. V takem primeru ne more nastopiti mirovanje postopka, če ne pristopita stranka ali njen zakoniti zastopnik, oz. pooblaščenec. Ker mirovanje ni nastopilo, se tudi postopek ne more ustaviti.
povrnitev škode - negmotna škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Zmanjšana gibljivost desnega zapestja, ki ovira pri skoraj vseh fizičnih aktivnostih delavca, ki preživlja sebe in družino s fizičnim delom, je poudarjeno upoštevna okoliščina pri odmerjanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Le občasno obiskovanje dediča in občasne pozornosti materialno preskrbljeni in dobro oskrbovani ter negovani zapustnici ne pomeni opustitve dolžnega preživljanja in nudenja pomoči po čl. 126 tč. 4 ZD in posledično dedne nevrednosti dediča.
V primeru, ko je bil postopek prisilne poravnave začet pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPPSL (Ur.l. RS 39/97) in ko je tudi rok za vložitev načrta finančne reorganizacije iz 1. odst. 46. čl. ZPPSL iztekel pred 1.1.1997 (ne glede na to, kdaj je iztekel eventuelni rok za popravo in dopolnitev že vloženega načrta) se mora postopek prisilne poravnave nadaljevati in končati po določbah ZPPSL, ki so veljale pred uveljavitvijo prej citiranih sprememb in dopolnitev ZPPSL.
ZUP člen 267, 267-3, 267, 267-3. ZLPP člen 17, 17/1, 19, 19/2, 20, 20/2, 17, 17/1, 19, 19/2, 20, 20/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij - ničnost
Revizijska odločba v podjetju, ki se je pred njeno izdajo lastninsko preoblikovalo z vpisom v sodni register po 2. odst. 20. člena ZPPSL, ni izvršljiva, zato je nična.
dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze - javna listina - revizijsko poročilo - izpodbijanje pogodbe - nujno in enotno sosporništvo
Družbeni pravobranilec mora v tožbi tako kot vsak drug tožnik navesti dejstva in predlagati dokaze za utemeljenost tožbenega zahtevka. Sklicevanje na revizijsko poročilo kot javno listino ga ne odvezuje dolžnosti navajati pravno pomembna dejstva, saj je le dokaz o njihovem obstoju; pri tem pa sam obstoj oškodovanja družbene lastnine (v določeni višini) ni dejstvo (ki bi bilo dokazano z revizijskim poročilom), ker predstavlja dejanske in pravne zaključke, ki jih mora napraviti sodišče. V pravdi na ugotovitev ničnosti ali razveljavitev pogodbe so vsi pogodbeniki nujni in enotni sosporniki. Odpoved tožbenemu zahtevku zoper enega od njih ima zato za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka tudi zoper ostale.
Vrsta in spol uplenjene divjadi ni znak kaznivega dejanja nezakonitega lova: ugotovitev vrste in spola je pomembna le pri odločanju o odškodninskem zahtevku za uplenjeno divjad.
ZS člen 114, 114/2, 114, 114/2. ZKP člen 26, 26/1, 26/2, 26, 26/1, 26/2.
krajevna pristojnost - okrajno sodišče - sodni okraj
Območje sodnega okraja okrajnega sodišča je območje občine, določeno Zakonom o o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin.
vezanost na pravno podlago - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe
Sodišče ni vezano na pravno oceno postavljenega zahtevka, ampak le na dejansko podlago v tožbi. Sodišče mora ugotoviti, ali je postavljeni konkretni zahtevek (npr. 278.295) SIT utemeljen po kateremkoli materialnem predpisu, ne glede na predpis, ki je naveden v tožbi (npr. zamudne obresti, čeprav gre za odškodnino).
Sodišče ob preizkusu pravočasno vložene zasebne tožbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, ne zavrže, temveč pošlje vlogo kot ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu.
Če je eden od zakoncev nosilec obrtne dejavnosti, drugi pa skrbi za družino, da se lahko nosilec bolj posveča pridobivanju dohodka, je ustvarjen dohodek skupno premoženje.
To velja še toliko bolj, če eden zakonec pomaga drugemu z delom in poleg tega še skrbi za družino.
stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - milejši zakon
Storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa (storjenega pred 1.1.1995) sme sodišče ob izreku sodbe (po 1.1.1995) izreči stransko kazen po 39. členu KZ (prepoved vožnje motornega vozila) le ob presoji tudi nevarnosti voznika za druge udeležence v prometu (varnostni ukrep po 68. členu KZ SFRJ)