Nepristojno v smislu določbe 7. odstavka 113. člena ZPP je samo tisto sodišče, ki na nobeni podlagi ne bi moglo biti pristojno za odločanje v določeni zadevi. Zato je tožba (na izpodbijanje pravnih dejanj zoper stečajnega dolžnika), ki je bila vložena v predpisanem prekluzivnem roku pri krajevno nepristojnem sodišču, k izključno krajevno pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka za njeno vložitev, vložena pravočasno.
varstvo posesti - ekonomski interes v posestnem sporu - soposest
Napačna je materialnopravna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi imeli pravdni stranki na spornem zemljišču soposest. Ob prvostopnih ugotovitvah, da sta tožnika več let kosila in tudi drugače urejala sporni del zemljšča, ki leži ob njuni hiši, toženec soposeti ni mogel pridobiti, tudi če se upošteva, da je travo pred tem nekajkrat pokosil.
Stranke pa so se tudi dogovorile, da travnika ne bodo kosile dokler ne bo "zadeva pravno urejena" (v upravnem postopku) in je toženec s sporno košnjo takšen dogovor kršil. Sporna košnja zato lahko pomeni le nedopusten poseg v posest tožnikov.
Napačno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da tožnika nista izkazala ekonomskega interesa, ker jima z dejanjem toženca ni nastala nobena škoda. Ekonomski interes namreč ni le v neposredni finančni koristi, temveč je lahko tudi v izvrševanju dejanj, ki v medsebojnih razmerjih oz. v razmerju do tretjih izkazujejo voljo posestnika imeti stvar v dejanski oblasti in drugim preprečevati posege vanjo. Takšna dejanja pa so lahko tudi le v čiščenju in urejanju zemljišča ali le v preprečevanju drugim osebam, da bi ga obdelovale oziroma na kakršenkoli način posegale vanj. Razen tega je v motenjskih sporih ekonomski interes pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljani zahtevek. Tega pa ni, če stranka s sodnim varstvom, ki ga s tožbo terja, ne bi dosegla nobenega pravno legitimnega oz. pravno upravičenega cilja, torej če bi bilo možno njeno ravnanje označiti tudi kot zlorabo pravice do posestnega varstva. Čim pa je izkazan že pravni interes tožnikov, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka iz razloga, ker naj ne bi bil podan ekonomski interes.
ZIP člen 272, 272/1, 272/2, 272/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
rok za vložitev tožbe pri začasni odredbi - začasna odredba pred pravdo
Določba 2. in 3. odst. 272. čl. ZIP se nanaša na čas in podaljšanje časa, za katerega je bila izdana začasna odredba. Rok za vložitev tožbe, ki ga sodišču naloži po 1. odst. 272. čl. ZIP, je instrukcijski.
grdo ravnanje - telesna in duševna celovitost - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Ravnanje obdolženca, ki je 15letno oškodovanko kljub njenemu upiranju objemal in poljubljal, pomeni napad in poseg v oškodovankino telesno in duševno integriteto. >
ZPPSL člen 137, 160a, 160a/1, 160a/3, 137, 160a, 160a/1, 160a/3.
upravičenje delničarja v stečajnem postopku iz naslova imetništva (navadnih) delnic
Delničar ni upravičen do sorazmernega dela razdelitvene mase, ampak le do ustrezne udeležbe na njenem preostanku. Delničar ima namreč do dneva začetka stečajnega postopka samo pravico do dividende, nima pa v okviru svojih korporacijskih pravic obligacijskih ali stvarnih pravic, katerih sodno varstvo (do njihovega poplačila) bi lahko uveljavljal v stečajnem postopku. Delničar je ob stečaju delniške družbe upravičen le do njenega preostalega premoženja, in sicer v skladu z razmerjem števila njegovih delnic do števila vseh izdanih delnic delniške družbe, in to kot upravičenec zadnjega vrstnega reda. Zato njegovo upravičenje ni terjatev, ki jo je treba prijaviti po 137. členu ZPPSL.
ZPPSL člen 10, 125, 125/1, 125/4, 10, 125, 125/1, 125/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - domneva o vedenju za slabo ekonomsko stanje
Če je upnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začete stečaja dobil od dolžnika vrnjeno posojilo, ki še ni zapadlo, in to z asignacijo, mora v pravdi za izpodbijanje tega pravnega dejanja konkretno dokazati, kaj je storil za to, da bi se prepričal, kakšno j bilo takrat dolžnikovo ekonomsko-finančno stanje, saj je dokazno breme za izpodbijanje domneve, da je vedel ali bi moral vedeti, da je to stanje slabo, na njegovi strani.
skupno premoženje - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - fizična delitev - upravičen interes
Skupno premoženje se lahko pravilno in pravično razdeli le, kadar se sočasno odloča o celotnem skupnem premoženju. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev, bi namreč lahko, zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja, imelo za posledico dodelitev posameznih stvari, ki ne bi bila v skladu s potrebami udeležencev, njihovimi upravičenimi interesi in nameni posameznih stvari.
Kadar toženec v pravdi ugovarja v pobot vtoževani terjatvi, mora izrek sodbe vsebovati tudi odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot ugovarjane terjatve. Če izrek sodbe ne vsebuje odločitve o obstoju ali neobstoju v pobot ugovarjane terjatve, v obrazložitvi sodbe pa so o tem razlogi, gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
zapuščinska obravnava - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - manj verjetna pravica
Kadar je sporen obseg zapuščine, mora zapuščinsko sodišče obravnavo prekiniti in stranko s šibkejšo pravico napotiti na pot civilne pravde. Pravica, ki temelji na zmoti pogodbenih strank ob zapisu pogodbe, je manj verjetna kot pravica, ki izhaja iz zakona.
odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine
Pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na prvi stopnji ni bilo zadosti upoštevano, da bo oškodovanka, stara 22 let, praktično vse svoje aktivno življenje omejena pri vsakodnevnih aktivnostih, pri čemer je za ples in rekreativne dejavnosti celo za vselej prikrajšana, morala pa je tudi spremeniti poklic ter se odpovedati izbranemu poklicu slaščičarke.
Pri odškodnini za telesne bolečine bi moralo prvostopno sodišče upoštevati vrsto, intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, ki so v hudi obliki trajale skoraj en mesec, lahke pa oškodovanka čuti še ob spremembah vremena in utrujenosti ter dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici in zdravilišču, ki so ga spremljale številne hude nevšečnosti, opisane v prvostopni odločbi.
Med strankama ni bil sporen pravni temelj - v pobot ugovarjanih terjatev tožene stranke, temveč le njihova višina, tista višina, ki je tožnica ni priznala in soglašala s pobotom. V taki procesni situaciji bi tožena stranka morala dokazati obstoj v pobot uveljavljenih terjatev že v postopku pred sodiščem prve stopnje - določilo 496.a člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni razlogi na strani stranke
Subjektivni razlogi, ki jih je zakrivila stranka, ne morejo biti opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. To velja tako za napake administracije stranke, kakor tudi za napake v poslovanju odvetniške pisarne. Zato je napako tožnice oziroma njenega odvetnika, ki ni zagotovil zastopanja na vseh narokih, ki so bili praktično ob istem času razpisani, šteti kot subjektivno napako na strani tožnice.
ZPP (1977) člen 16, 16/1, 16/2, 16, 16/1, 16/2. ZUpr člen 91, 92, 92/2, 91, 92, 92/2, 91, 92, 92/2.
sodna pristojnost
Napačna je materialnopravna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi imeli pravdni stranki na spornem zemljišču soposest. Ob prvostopnih ugotovitvah, da sta tožnika več let kosila in tudi drugače urejala sporni del zemljišča, ki leži ob njuni hiši, toženec soposeti ni mogel pridobiti, tudi če se upošteva, da je travo pred tem nekajkrat pokosil.
Stranke pa so se tudi dogovorile, da travnika ne bodo kosile dokler ne bo "zadeva pravno urejena" (v upravnem postopku) in je toženec s sporno košnjo takšen dogovor kršil. Sporna košnja zato lahko pomeni le nedopusten poseg v posest tožnikov.
Napačno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da tožnika nista izkazala ekonomskega interesa, ker jima z dejanjem toženca ni nastala nobena škoda. Ekonomski interes namreč ni le v neposredni finančni koristi, temveč je lahko tudi v izvrševanju dejanj, ki v medsebojnih razmerjih oz. v razmerju do tretjih izkazujejo voljo posestnika imeti stvar v dejanski oblasti in drugim preprečevati posege vanjo. Takšna dejanja pa so lahko tudi le v čiščenju in urejanju zemljišča ali le v preprečevanju drugim osebam, da bi ga obdelovale oziroma na kakršenkoli način posegale vanj. Razen tega je v motenjskih sporih ekonomski interes pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljani zahtevek. Tega pa ni, če stranka s sodnim varstvom, ki ga s tožbo terja, ne bi dosegla nobenega pravno legitimnega oz. pravno upravičenega cilja, torej če bi bilo možno njeno ravnanje označiti tudi kot zlorabo pravice do posestnega varstva. Čim pa je izkazan že pravni interes tožnikov, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka iz razloga, ker naj ne bi bil podan ekonomski interes.
izdaja nekritega čeka - čekovna goljufija - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ je po svoji vsebini posebna oblika goljufije (čekovna goljufija) in bo kaznivo dejanje podano le takrat, ko storilec, ki izda ček brez kritja, ravna z namenom, da sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Tak namen storilca (pridobiti sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist) pa je izkazan le, če je dokazano, da je storilec že ob izdaji čeka bil odločen, da denarja, ki ga je z izdajo čekov pridobil na škodo banke, nikoli ne bo banki vrnil.
Premoženjski spori med zakonci o skupnem premoženju so spori iz družinskih razmerij, za sojenje v katerih so pristojna okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta.
Dolžnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe kljub temu, da je bila izvršba že realizirana. Meritorna odločitev o taki pritožbi je pomembna zaradi nastanka eventualne škode ob eventualno nepravilno zavrnjenem predlogu za odlog izvršbe. To še posebej velja, če je dolžnik izpodbijal izvršilni naslov z izrednim pravnim sredstvom (npr. z obnovo).
prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja - prijava terjatve v stečajnem postopku - nadaljevanje prekinjenega postopka
Tekoči pravdni postopek zoper pravno osebo, zoper katero je začet stečajni postopek je prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP že po samem zakonu. Tožnik - upnik mora kljub vloženi tožbi prijaviti svojo terjatev v stečaju, kjer jo lahko stečajni upravitelj prizna, ali prereka. Samo v slednjem primeru bo tožnik predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Dejansko pa je pravdni postopek prekinjen tudi iz razloga, ker je z začetkom stečaja prenehala pravica zastopanja zakonitim in statutarnim zastopnikom (105. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) - to pa je razlog prekinitve iz 2. točke 212. člena ZPP. Nadaljevanje prekinjenega postopka, kot je urejeno v 215. členu ZPP razlikuje prvo situacijo, ko je stečajni dolžnik tožeča stranka - v tem primeru bo stečajni upravitelj sporočil sodišču, da prevzema postopek in drugo situacijo, ko je stečajni dolžnik tožena stranka. V slednjem primeru prekinitveni razlog iz 4. točke 212. člena ZPP še traja - stečajni postopek je še v teku. Tožeča stranka bo predlagala, naj sodišče pozove nasprotno stranko - torej toženo stranko, da postopek prevzame.
Večstransko pobotanje je lahko eden od načinov izpolnitve obveznosti, v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, vendar kaže na to, da dolžnik ne more poravnati dolga na način, kot se v poslovnih odnosih običajno plačujejo dolgovi - s prenosom iz dolžnikovega na upnikov bančni račun. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenačenem položaju - torej dobijo istočasno in enakomerno poplačilo v stečajnem postopku. Izjema so le ločitveni upniki. To "izenačevanje" zaradi insolventnosti lahko seže nazaj največ eno leto pred začetkom stečajnega postopka. Ker je insolventnost najpogostejši stečajni razlog, se upnikova vednost o dolžnikovem finančnem stanju veže na vse tiste oblike plačevanja, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom.