delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - volja strank - prenehanje delovnega razmerja
Zakon določa, v katerih primerih je možno skleniti delovno razmerje za določen čas. Če bi se ugotovilo, da je to glede na zakonske predpise bilo možno, bi bilo treba ugotavljati, kaj sta se stranki delovnega razmerja pred pričetkom novega dela tožnikov dogovorili. Šele v primeru, če sklenitev delovnega razmerja za določen čas ne bi bila mogoča, ali če ne bi bilo ustreznega dogovora (kasnejši sprejem sklepov o razporeditvi brez ugovorov in podpis pogodb o zaposlitvi za določen čas bi lahko pomenil obstoj dogovora), bi sodišče lahko zaključilo, ali je šlo res za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - poravnava
Tožnika, ki sta imela pooblaščenca, sta v teku individualnega delovnega spora podpisala izjavo, da se strinjata s prejemom dela odpravnine, ki je določena v 36. f členu ZDR. Izjava ima značaj poravnave, katere neveljavnost bi morala tožnika dokazati, če bi želela, da ne bi nastale v njej določene posledice. Tožnika neveljavnosti nista dokazala, ni pa tudi dokazov, da sta izjavo podpisala v zmoti. Pri izjavi tožnikov zato ni bilo napak v volji, ki jih urejata 60. in 61. člen ZOR.
Začasna prekinitev prestajanja kazni zapora je potrebna, če je verjetno izkazano, da se je zaradi prestajanja kazni zdravstveno stanje pritožnika tako poslabšalo, da je izkazan verjeten nastanek hujših posledic na njegovem zdravju.
ZDSS člen 24. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih
Kadar sodišče samo odloči o pravici ali obveznosti delavca, ker delodajalec ni odločil o ugovoru oziroma zahtevi za uveljavljanje pravic, odločba sodišča ni nadomestek odločbe delodajalca, zato se njena izvršljivost presoja po ZPP in ZIP.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja
Tožnici je bilo zaradi organizacijskih sprememb in ukinitve zobnih ordinacij pri toženi stranki fizično onemogočeno opravljanje njenega dela, drugo delo ji ni bilo pravilno in pravočasno odrejeno, tako da tudi, če se je sama zavedala, da je še v delovnem razmerju pri toženi stranki, ni vedela, kje in pod kakšnim vodstvom naj delo opravlja. Zato tudi revizijsko sodišče soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, da je situacijo, v kateri realno ni bilo mogoče pričakovati ustreznega reagiranja tožnice, povzročila tožena stranka in da zato ni mogoče zaključevati, da je bila v spornem obdobju z dela odsotna neupravičeno.
Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -
Uradni list RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94), zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, se revident zavodu ni bil več dolžan javljati, zato tudi ni bilo pogojev, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestila plače.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok
Revizijsko sodišče je moglo opraviti materialnopravni preizkus pravilnosti odločitve o toženčevi preživninski obveznosti do sina na podlagi dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči druge in prve stopnje ter ob upoštevanju določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki urejajo preživninske obveznosti staršev do otrok po razvezi zakonske zveze (79., 102., 103., 123. in 129. člen). Člen 79 ZZZDR določa, da višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (enako tudi 129. člen).
Sklop vprašanj, na katerih temeljita ugotovitvi o otrokovih potrebah in o preživljalskih zmožnostih njegovih staršev, predstavlja okolnosti dejanske narave. Ta ugotovitev glede na naravo pravnega sredstva, ki ga predstavlja revizija, pomeni, da je revizijsko sodišče na zadevne ugotovitve sodišč nižjih stopenj vezano.
Če iz razlogov sodbe ni jasno, kateri so odločilni razlogi, na podlagi katerih je sodišče odločilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP.
ZOR člen 210. ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2, 385, 385/1, 394, 394/1, 400, 400/1.
neupravičena obogatitev - odločanje v civilnopravnih razmerjih - sodna pristojnost
Tožeča stranka uveljavlja svoj tožbeni zahtevek na podlagi 210. člena ZOR. S tem zahtevkom tožeča stranka zatrjuje, da ima pravico na podlagi neupravičene obogatitve, torej iz civilnopravnega razmerja. Spore iz civilnopravnih razmerij na podlagi 1. člena ZPP obravnava sodišče po določbah ZPP. Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbo 3. točke 2. odstavka 354. člena in odločilo, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nazakonita vselitev - ustavni zakon - prevzem pravne oblasti nad premoženjem, s katerim so upravljali subjekti JLA
Določbi drugega in tretjega odstavka 9.čl. UZ ne puščata organom JLA razpolagalne pravice na stanovanjih iz vojaškega stanovanjskega sklada. Prevzem upravljanja je dokončno in s takojšnjo veljavo določen s prvim odstavkom 9.čl. UZ.
naročilo (nalog) - obveznost prevzemnika naročila - dajanje računa - obveznosti naročitelja - pravica do plačila za trud (nagrada)
Po določilu tretjega odstavka 749. člena ZOR je prevzemnik naročila sicer upravičen do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. V danem primeru je tožnik izpovedal, da ga je tožnik štel za prijatelja in da je tudi on sam vzdrževal hišo za prijatelja ter je izrecno povedal, da tega ni storil za denar. Ker torej toženec ni uveljavljal nagrade in je izpovedoval o okoliščinah, ki so kazale na to, da je sprejel tožnikov nalog zato, da bi poplačal svoje terjatve in iz prijateljstva, sodišči prve in druge stopnje nista bili dolžni ugotavljati pravičnega plačila za toženčevo delo, uveljavljanje nagrade v reviziji pa pomeni nedovoljeno novoto (387. člen ZPP).
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - prepovedna ali negatorna tožba - mejni spor - stanje po podatkih zemljiškega katastra
Tožeča stranka ima prav, ko v reviziji navaja, da se pri varstvu lastninske pravice toženec ne more braniti z zadnjo mirno posestjo. Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili pravila ZNP, ki se nanašajo na urejanje meje.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - možnosti staršev in potrebe otrok - upoštevanje dohodkov iz nadurnega dela
Pri izračunu povprečne plače tožene stranke ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje, pa je prvostopno sodišče utemeljeno upoštevalo tudi dohodke iz nadurnega dela, saj trditve tožene stranke, da nadurno delo zaradi svoje nestalnosti in nepredvidljivosti ne more vplivati na višino preživninskega prispevka, v materialnem pravu nimajo nobene podlage.
oblika pogodbe - predpogodba - razveza obličnih pogodb z neobličnim sporazumom - ara - vračanje are
Ustni dogovor zadošča za razvezo predpogodbe o prodaji. Ta še ni bila realizirana, zato ni zadržkov, da bi bila lahko ustno razvezana. S predpogodbo je razvezan tudi dogovor o ari, ki je akcesorne narave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Kot razlog, da se bo lažje opravil postopek v ... kot v ..., navaja toženec dejstvo, da je tožnik glavni in odgovorni urednik časopisa ..., ki izhaja v ... To dejstvo nima nobene zveze s krajevno pristojnostjo sodišč in s sodstvom, ki ima že v Ustavi Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91) določene temeljne garancije za neodvisno opravljanje funkcije. Kraj, kjer se izdaja kak časopis, ne more in ne sme vplivati na neodvisnost sodnikov, ki so na relativno majhnem ozemlju Republike Slovenije pod enakim medijskim pritiskom.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - pogodba o zamenjavi stanovanj - soglasje
Pogodba o zamenjavi stanovanj z dne 6.9.1991 ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za toženkino vselitev in pridobitev imetništva stanovanjske pravice na stanovanju v L., P., saj je bilo razpolaganje tedanjih vojaških organov s tem stanovanjem nezakonito.