Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - telekomunikacijske storitve
Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da toženka naročniške pogodbe ni odpovedala, zato je ta ostala v veljavi, dokler tožnik toženki ni izključil storitve dne 29. 1. 2019, da toženka tožniku ni vrnila modema, da sodišče ni imelo razloga za dvom v pravilnost podatkov iz predloženih vtoževanih računov, iz katerih je jasno razviden znesek ter zapadlost, da je toženka v zamudi s plačilom zneskov po posameznih vtoževanih računih od dneva zapadlosti vsakega posameznega vtoževanega računa, zato je dolžna plačati skupen znesek po računih 430,97 EUR in še zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od naslednjega dne po zapadlosti vsakega vtoževanega računa do plačila.
pripoznava tožbenega zahtevka - posledice neodgovora na tožbo - neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka - fikcija pripoznave zahtevka - predpostavke za izdajo - prepozen odgovor na tožbo - odločitev o stroških postopka - povračilo pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v skladu s 453.a členom ZPP, ki določa neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo. V takem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 316. člena ZPP).
Fikcija pripoznave nujno vključuje celoten tožbeni zahtevek, s pravdnimi stroški vred. Toženka njihovi odmeri ne oporeka. Predvsem pa ne trdi, da sama ni dala povoda za tožbo (157. člen ZPP), zato kljub pripoznavi zahtevka ni upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov.
zavrženje tožbe - nepoprava vloge - nezadostno število izvodov tožbe - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepoma pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda. Tožnik ni ravnal skladno s pozivom, čeprav mu je ob izdaji drugega sklepa sodišče podrobno pojasnilo, v čem je pomanjkljivost njegovega procesnega ravnanja. Odločitev sodišča, ki je skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP neustrezno popravljeno tožbo zavrglo, je glede na navedeno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00039837
OZ člen 339, 365. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
opomin - izvršilni postopek - pogodba o štipendiranju - kadrovska štipendija - sofinanciranje - razdor pogodbe - zastaranje - pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka - vrnitev sredstev - spor majhne vrednosti
Tožnik ni navedel utemeljenih razlogov za svojo neaktivnost v obdobju od leta 2011 do 11. 4. 2014 (zanašanje na to, da bo toženec izpolnil svojo pogodbeno obveznost obveščanja, ne more biti utemeljen razlog) ter kasneje do 15. 3. 2017. Zastaranje je torej kljub nedospelosti terjatve začelo teči že v letu 2011. Takrat bi namreč tožnik na toženca že lahko naslovil poziv za vrnitev sredstev in bi terjatev zapadla v plačilo.
Tudi v primeru, da bi bil začetek teka zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je tožnik izvedel, da se štipendist ni zaposlil pri delodajalcu, bi petletni zastaralni rok do vložitve tožbe že potekel, saj poziv z dne 15. 3. 2017 ni pretrgal zastaranja.
predlagalni delikt - oškodovanec - pravna oseba - pristop na narok - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - manjkajoče pooblastilo - umik predloga za pregon - zakonska domneva - ustavitev kazenskega postopka - interes za kazenski pregon - razveljavitev sklepa
Zgolj dejstvo, da je na glavno obravnavo v primeru predlagalnega delikta za oškodovano pravno osebo pristopila oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik oziroma je brez ustreznega pooblastila za njeno zastopanje, ne dopušča zaključka o nastopu zakonske domneve o oškodovančevem umiku predloga za pregon. Potrebno je namreč upoštevati, da je na glavno obravnavo vendarle pristopila oseba, ki je pri oškodovani pravni osebi zaposlena ter da je slednja priglasila premoženjskopravni zahtevek, kar po prepričanju pritožbenega sodišča izkazuje, da oškodovana pravna oseba interes za kazenski pregon še vedno ima.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039946
ZP-1 člen 156, 156-5, 192a, 192a/4, 192a/7. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 24, 24/1, 24/1-3, 24/1-6. ZZUOOP člen 24, 24/1.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga
V postopku za odreditev nadomestnega zapora ima storilec možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, vendar pa je glede na določbo četrtega odstavka 192.a člena ZP-1 omejen na fazo postopka, ko sodišče pred odločitvijo o izdaji sklepa o nadomestnem zaporu storilcu pošlje pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora in ga pozove, da se v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila, pri čemer v tej izjavi lahko storilec predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
kreditna pogodba - potrošniški kredit - kršitev pogodbe - zamuda s plačilom obrokov - dodatni rok za izpolnitev pogodbe - opomin s pozivom na plačilo - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - odstop od kreditne pogodbe - odstopno upravičenje - veljavnost odstopa od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost dolga - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - varstvo potrošnikov
Predčasna zapadlost obveznosti je posledica odstopa od pogodbe in nastopi hkrati z njim, lahko pa nastopi tudi neodvisno od odstopa od pogodbe – na podlagi samega zakona.
V zvezi z veljavnostjo odstopa od pogodbe zaradi kršitve (neizpolnitve) nasprotne stranke gre poudariti, da zanj ni nujno, da je kršitelju sploh vročena izjava o odstopu. Pomembno je, da je kršitelju pogodbe postavljen dodatni rok, v katerem lahko izpolni obveznost. Ključnega pomena je torej, ali kršitelj pogodbe prejme dopis, v katerem mu je postavljen rok za izpolnitev obveznosti, in ne, ali mu je (pravilno) vročeno obvestilo o odstopu od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039298
OZ člen 190, 619. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
podjemna pogodba - pogodba o finančnem leasingu - razmerje med leasingojemalcem in leasingodajalcem - popravilo vozila - plačilo opravljene storitve - neupravičena pridobitev - pravni temelj - protispisnost - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljeni pritožbeni razlogi - spor majhne vrednosti
Osnovna predpostavka neupravičene pridobitve je prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja. Pri popravilu zadevnega vozila tožene stranke, ki ga je opravila tožeča stranka, ni šlo za tak prehod premoženjske vrednosti. Prehod dela in materiala, ki ga je tožeča stranka vgradila pri popravilu toženkinega vozila, je imel podlago v podjemni pogodbi med tožečo stranko in uporabnikom tega vozila J. Đ., s katero se je tožeča stranka zavezala opraviti popravilo, uporabnik vozila pa za to storitev plačati. Podjemna pogodba je zato pravni temelj za obe izpolnitvi navedenih pogodbenih strank, na eni strani za opravljeno delo in na drugi strani za plačilo. Omenjena pogodba še vedno velja in ima torej tožeča stranka na njeni podlagi terjatev do naročnika popravila (uporabnika vozila). Ker tožeča stranka ni trdila, da izpolnitve pogodbe od svojega pogodbenega partnerja (naročnika popravila) ne more doseči, se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 710/2016 z dne 19.4.2017.
Kdo je dejanski ali bolje rečeno končni prejemnik storitve na podlagi pogodbeno urejenega razmerja, ravno tako ne more biti odločilno za presojo, ali so podani elementi neupravičene pridobitve. Poglaviten argument tožeče stranke je sicer prav v tem, da naj bi celotno korist iz popravila zadevnega vozila pridobila tožena stranka, med njo in tožečo stranko pa ni bilo vzpostavljene nobene pravne vezi in naj bi šlo zato za pridobitev brez pravnega temelja. Vendar to ne drži. Čeprav med tožečo in toženo stranko ni bilo sklenjene pogodbe, pa je bila sklenjena pogodba o finančnem leasingu med toženo stranko (leasingodajalcem) in leasingojemalcem ter uporabnikom vozila J. Đ. (ki je tudi solidarni porok za vse obveznosti leasingojemalca). Ta pa daje pravno podlago (temelj) za pridobitev koristi tožene stranke zaradi zadevnega popravila. Sodišče prve stopnje je zato tožničin zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo za opravljeno popravilo, utemeljeno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039921
OZ člen 86, 766. ZPP člen 191, 274.
zavrženje tožbe - ničnostna tožba - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - pooblastilno razmerje - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - notranje razmerje - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - učinkovanje pogodbe - prenehanje pogodbe
Upravičenost pooblaščenca za zastopanje temelji na izjavi volje (pooblastitvi) zastopanega. Pooblastitev je enostransko pravno dejanje. Pri tem gre za t. i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb (nasprotna stranka, sodišče). V zvezi s položajem pooblaščenca pa je treba razlikovati t.i. notranje razmerje, ki je temelj za pooblastitev. V razmerju med stranko in odvetnikom je notranje razmerje praviloma razmerje mandatne pogodbe (766. člen OZ). Veljavnost zunanjega razmerja (pooblastila) pa je neodvisna od veljavnosti in obstoja notranjega razmerja. Tudi obseg upravičenosti za zastopanje se presoja izključno iz vsebine pooblastila, ne pa iz vsebine notranjega razmerja. Tako na veljavnost pooblastila tudi ne vpliva, če je pogodba, na kateri pooblastilo temelji, nična, če je naknadno izpodbita ali če jo stranki sporazumno razvežeta (ne da bi bilo hkrati preklicano ali odpovedano pooblastilo). Glede na navedeno morebitna sodba, s katero bi se ugotovilo, da je sporna mandatna pogodba med tožencema nična, ne bi vplivala na veljavnost že opravljenih procesnih dejanj druge tožene stranke v pravdnem postopku
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039275
ZKP člen 450b, 450b/2. KZ-1 člen 173, 173/1, 176, 176/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - sporazum o priznanju krivde - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Iz določbe drugega odstavka člena 450.b ZKP sicer izhaja, da predmet sporazuma o priznanju krivde med drugim ne more biti pravna opredelitev kaznivega dejanja, vendar, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je zoper obtoženca bila vložena obtožnica že 14. 4. 2014 in je obtoženec bil ves čas uvedbe postopka nedvomno seznanjen, katera kazniva dejanja se mu očitajo in kakšna je njihova pravna opredelitev, kot tudi, kakšne so predpisane sankcije v primeru storitve očitanih kaznivih dejanj, zato je potrebno sklenjen sporazum med obtožencem in državno tožilko, ki se je sklepal tudi ob prisotnosti obtoženčevega zagovornika, ki sedaj vlaga pritožbo, presojati kot celoto, torej, tudi glede pravne opredelitve, s katero je bil obtoženec pred tem seznanjen.
denarni odškodninski zahtevek - pretep - deljena odgovornost za škodo - soprispevek oškodovanca - izzvan napad - načelo sorazmernosti - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina - nastanek škodnega dogodka
Ugovor deljene odgovornosti je ugovor materialnega prava, zato je prvo sodišče pravilno presojalo toženčeve trditve tudi z vidika 171. člena OZ. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je izzval napad ter je šel nad toženca z vilami, ki mu jih je toženec nato iztrgal iz rok. Navedeno ravnanje pa toženca vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije, ko je tožnika udaril tako z vilami, kot tudi s pestjo oziroma z nogo. Pritožbeno sodišče sodi, da je tožniku pripisati soprispevek k nastali škodi v višini 50 %.
Eno od temeljnih predpostavk odškodninske terjatve je vzročna zveza med škodnim ravnanjem odgovorne osebe in nastalo škodo. Na strani tožnika je, da vsaj s stopnjo verjetnosti dokaže, da je škoda, ki jo je utrpel, v pravno relevantni vzročni zvezi s toženčevim protipravnim ravnanjem.
Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sodišče prisodi denarno odškodnino, če ugotovi, da je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Da je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Sodna praksa loči strah, ki ga oškodovanec pretrpi ob samem škodnem dogodku (primarni strah) in strah, ki ga oškodovanec trpi med zdravljenjem, to je na primer strah za izid zdravljenja ali strah pred operacijo (sekundarni strah). Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno priznalo odškodnino za primarni strah.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o dejstvih - manj verjetna pravica - dokazovanje negativnega dejstva - dokazno breme - pravni interes - spor o obstoju in vrednosti darila
Sklep o napotitvi na pravdo je odločitev procesne narave, s katero zapuščinsko sodišče dedičem določi vlogo tožnika oziroma tožeče ali tožene stranke v morebitni pravdi.
Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - fizično nasilje - psihično nasilje - zalezovanje - nasilno obnašanje - žrtev nasilja v družini - odločanje o stroških po prostem preudarku
Ugotovljena ravnanja po svoji vsebini in intenzivnosti niso taka, da bi bil upravičen izrek predlaganih ukrepov (prepoved približevanja, vstopa v stanovanje, zadrževanja v bližini stanovanja in vrtca).
Tehtanje intenzivnosti posega v svobodo ravnanja povzročitelja nasilja s posegom v osebno dostojanstvo in varnost žrtve nasilja pride v poštev šele, ko je izkazano nasilno ravnanje
obravnavanje pritožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkanje pravnega interesa - procesna predpostavka - preizkus dovoljenosti in pravočasnosti pravnega sredstva - nedovoljenost pravnega sredstva
Udeleženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 večje pravne koristi oziroma boljšega položaja, kot ga je dobila z vsebinsko obravnavo svoje pritožbe, ne more doseči. Ker mora na procesno predpostavko dovoljenosti pravnega sredstva paziti sodišče po uradni dolžnosti, ta predpostavka pa ni izpolnjena, je bil udeleženkin predlog utemeljeno kot nedovoljen zavržen
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - načelo potrebnosti
Stranka ima pravico, da si v sporu majhne vrednosti z izrecno zahtevo po izvedbi naroka zagotovi ustno, neposredno in javno obravnavo svoje zadeve, vendar navedeno ne pomeni, da gre avtomatično za potrebne stroške smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka oziroma obrambo stranke (ki v primeru njenega uspeha bremenijo nasprotno stranko).
Tožeča stranka v pritožbi (smiselno) priznava, da sam narok, brez zaslišanja strank in prič, v obravnavani zadevi majhne vrednosti ni smotrn. Prav tako je od stranke s pooblaščencem, ki je kvalificirani pravni strokovnjak (odvetnik), moč pričakovati, da ve, da bo s tem, ko je izrecno zahtevala izvedbo naroka, sodišče le-tega moralo (na vsak način) opraviti, čeprav se morda na njem ne bo zasliševalo strank in prič (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tako bi tožeča stranka lahko zgolj predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in svoje priče, odločitev o potrebnosti izvedbe teh dokazov in posledično naroka pa prepustila sodišču prve stopnje ter se na ta način izognila odvečnim stroškom (t. j. stroškom naroka brez zaslišanj). Ker je kljub temu podala zahtevo za opravo naroka, odgovornosti za njegovo izvedbo, ki nesporno ni v ničemer prispevala k odločitvi v tej zadevi, ne more sedaj prevaliti na sodišče prve stopnje. Odločitev, da je svoje stroške v zvezi s tem dolžna nositi sama, je torej pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040621
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 92. ZPP člen 337, 339, 339/1.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v stanovanje - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - nova stvar - dogovor o uporabi nepremičnine - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - dovoljenje za brezplačno bivanje - nedopustna pritožbena novota - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec v predmetni pravdi ni dokazal, da ima brez soglasja tožnikov pravico do nadaljnje posesti stanovanja v mansardi njune hiše (93. člen SPZ).
Glede zatrjevanih vlaganj toženca v mansardno stanovanje oziroma v hišo tožnikov je sodišče prve stopnje v sodbi pravilno zaključilo, da toženec z njimi ni postal solastnik nepremičnine, ne glede na čas njihove izvedbe. Zgolj z vlaganji v tujo nepremičnino po aktualni zakonodaji ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice (glej 48. člen SPZ), glede na predhodno veljavno zakonodajo (ZTLR) pa z vlaganji, tudi če so bila dejansko izvedena že med leti 1991 in 2003 (kar sicer toženec prvič zatrjuje šele v pritožbi, zaradi česar gre za nedopustno pritožbeno novoto – glej prvi odstavek 337. člena ZPP), ni prišlo do nastanka nove stvari. Obnova in oprema stanovanja ne predstavljata ustvaritve nove stvari, prav tako ne povečanje stanovanja s prizidavo dodatnih sob (do česar je po toženčevih navedbah prišlo šele med leti 2010 in 2012, torej že v času veljavnosti SPZ). Da bi bil izdelal nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali spremenil identiteto zgradbe, kar bi oboje ustrezalo ustvaritvi nove stvari, toženec ni izkazal (hiša je ohranila prvotni namen).
Toženec ima ob izpolnjenih zakonskih pogojih možnost zahtevati povrnitev vlaganj, s katerimi je povečal vrednost nepremičnine tožnikov (prvi odstavek 48. člena SPZ), kar pa ni predmet tega postopka.
Za veljavno odpoved časovno nedefiniranega pogodbenega razmerja strank takšna odpoved povsem zadošča - ni treba, da bi toženec prejel "uradno pisno odpoved", kot zmotno meni v pritožbi.
zahtevek za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - sposobnosti in zmožnosti staršev
Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).
Po ugotovitvi, da so se razmere na predlagateljevi strani po sklenitvi sodne poravnave bistveno spremenile, je sodišče na novo ugotovilo zmožnosti vsakega od staršev in dekličine potrebe.
predpogodba - neupravičena obogatitev - spremenjene okoliščine - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - zastaranje - odpadla kavza - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču toženke v odgovoru na pritožbo, da je kot začetek 5-letnega zastaralnega roka treba šteti 9. 6. 2011, ko je odpadla pravna podlaga za sklenitev glavne pogodbe (do navedenega datuma bi stranki morali skleniti glavno pogodbo), zaradi česar zastaralni rok do vložitve nasprotne tožbe še ni potekel.