postopek vzpostavitve etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - neobvezna izvedba naroka - priposestvovanje - lastniška posest - izvrševanje posesti - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov - zakonske domneve - odločanje na podlagi verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.
Zgolj zatrjevana posest ne utemeljuje sklepa o priposestvovanju posameznega dela stavbe, saj mora biti posest lastniška (drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1). Ker predlagateljica nima pravnega naslova, s katerim bi dokazala lastništvo spornega dela (ID znak X-939-12), je nepotrebno zasliševanje udeležencev zgolj glede izvrševanja posesti.
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče o predhodnih vprašanjih zaradi morebitnih spornih dejstev odloča po zakonskih domnevah oziroma po verjetnejši pravici (24. člen ZVEtL-1).
predlagalni delikt - oškodovanec - pravna oseba - pristop na narok - pooblastilo za zastopanje pravne osebe - manjkajoče pooblastilo - umik predloga za pregon - zakonska domneva - ustavitev kazenskega postopka - interes za kazenski pregon - razveljavitev sklepa
Zgolj dejstvo, da je na glavno obravnavo v primeru predlagalnega delikta za oškodovano pravno osebo pristopila oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik oziroma je brez ustreznega pooblastila za njeno zastopanje, ne dopušča zaključka o nastopu zakonske domneve o oškodovančevem umiku predloga za pregon. Potrebno je namreč upoštevati, da je na glavno obravnavo vendarle pristopila oseba, ki je pri oškodovani pravni osebi zaposlena ter da je slednja priglasila premoženjskopravni zahtevek, kar po prepričanju pritožbenega sodišča izkazuje, da oškodovana pravna oseba interes za kazenski pregon še vedno ima.
pripoznava tožbenega zahtevka - posledice neodgovora na tožbo - neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka - fikcija pripoznave zahtevka - predpostavke za izdajo - prepozen odgovor na tožbo - odločitev o stroških postopka - povračilo pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v skladu s 453.a členom ZPP, ki določa neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo. V takem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku (prvi odstavek 316. člena ZPP).
Fikcija pripoznave nujno vključuje celoten tožbeni zahtevek, s pravdnimi stroški vred. Toženka njihovi odmeri ne oporeka. Predvsem pa ne trdi, da sama ni dala povoda za tožbo (157. člen ZPP), zato kljub pripoznavi zahtevka ni upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov.
zavrženje tožbe - nepoprava vloge - nezadostno število izvodov tožbe - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepoma pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda. Tožnik ni ravnal skladno s pozivom, čeprav mu je ob izdaji drugega sklepa sodišče podrobno pojasnilo, v čem je pomanjkljivost njegovega procesnega ravnanja. Odločitev sodišča, ki je skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP neustrezno popravljeno tožbo zavrglo, je glede na navedeno pravilna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039946
ZP-1 člen 156, 156-5, 192a, 192a/4, 192a/7. ZIKS-1 člen 18, 18/1, 18/2, 24, 24/1, 24/1-3, 24/1-6. ZZUOOP člen 24, 24/1.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga
V postopku za odreditev nadomestnega zapora ima storilec možnost predlagati nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, vendar pa je glede na določbo četrtega odstavka 192.a člena ZP-1 omejen na fazo postopka, ko sodišče pred odločitvijo o izdaji sklepa o nadomestnem zaporu storilcu pošlje pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora in ga pozove, da se v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila, pri čemer v tej izjavi lahko storilec predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00039837
OZ člen 339, 365. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
opomin - izvršilni postopek - pogodba o štipendiranju - kadrovska štipendija - sofinanciranje - razdor pogodbe - zastaranje - pretrganje zastaranja - tek zastaralnega roka - vrnitev sredstev - spor majhne vrednosti
Tožnik ni navedel utemeljenih razlogov za svojo neaktivnost v obdobju od leta 2011 do 11. 4. 2014 (zanašanje na to, da bo toženec izpolnil svojo pogodbeno obveznost obveščanja, ne more biti utemeljen razlog) ter kasneje do 15. 3. 2017. Zastaranje je torej kljub nedospelosti terjatve začelo teči že v letu 2011. Takrat bi namreč tožnik na toženca že lahko naslovil poziv za vrnitev sredstev in bi terjatev zapadla v plačilo.
Tudi v primeru, da bi bil začetek teka zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je tožnik izvedel, da se štipendist ni zaposlil pri delodajalcu, bi petletni zastaralni rok do vložitve tožbe že potekel, saj poziv z dne 15. 3. 2017 ni pretrgal zastaranja.
spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - telekomunikacijske storitve
Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da toženka naročniške pogodbe ni odpovedala, zato je ta ostala v veljavi, dokler tožnik toženki ni izključil storitve dne 29. 1. 2019, da toženka tožniku ni vrnila modema, da sodišče ni imelo razloga za dvom v pravilnost podatkov iz predloženih vtoževanih računov, iz katerih je jasno razviden znesek ter zapadlost, da je toženka v zamudi s plačilom zneskov po posameznih vtoževanih računih od dneva zapadlosti vsakega posameznega vtoževanega računa, zato je dolžna plačati skupen znesek po računih 430,97 EUR in še zakonske zamudne obresti od posameznega zneska od naslednjega dne po zapadlosti vsakega vtoževanega računa do plačila.
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3.
stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - očitno prenizka vrednost - korekturna dolžnost sodišča - vrednost nepremičnine - skupno premoženje - podatki gurs
Tožnica zatrjuje, da je njen delež 3/4, v tem obsegu uveljavlja nedopustnost izvršbe v tem pravdnem postopku. Glede na to, je pravilna ocenitev vrednosti spornega predmeta v višini vrednosti 3/4 sporne nepremičnine, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - fizični napad - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - dokazna ocena - izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan temelj odškodninske odgovornosti, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je toženec tožnico pretepel.
odmera sodne takse za pritožbo - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu
Ni utemeljena pritožbena graja, da bi sodišče moralo sodno takso za pritožbo zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu odmeriti od vrednosti pritožbeno izpodbijanega dela nagrade (izpodbijanih je bilo 140,40 EUR), ker je nagrada del pravdnih stroškov.
Sodišče mora v postopku najprej s sklepom odmeriti nagrado izvedencu (kar je v konkretnem primeru naredilo z izdajo sklepa o odmeri z dne 11. 5. 2020) in šele po pravnomočnosti bo postala nagrada del pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039921
OZ člen 86, 766. ZPP člen 191, 274.
zavrženje tožbe - ničnostna tožba - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - pooblastilno razmerje - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - notranje razmerje - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - učinkovanje pogodbe - prenehanje pogodbe
Upravičenost pooblaščenca za zastopanje temelji na izjavi volje (pooblastitvi) zastopanega. Pooblastitev je enostransko pravno dejanje. Pri tem gre za t. i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih oseb (nasprotna stranka, sodišče). V zvezi s položajem pooblaščenca pa je treba razlikovati t.i. notranje razmerje, ki je temelj za pooblastitev. V razmerju med stranko in odvetnikom je notranje razmerje praviloma razmerje mandatne pogodbe (766. člen OZ). Veljavnost zunanjega razmerja (pooblastila) pa je neodvisna od veljavnosti in obstoja notranjega razmerja. Tudi obseg upravičenosti za zastopanje se presoja izključno iz vsebine pooblastila, ne pa iz vsebine notranjega razmerja. Tako na veljavnost pooblastila tudi ne vpliva, če je pogodba, na kateri pooblastilo temelji, nična, če je naknadno izpodbita ali če jo stranki sporazumno razvežeta (ne da bi bilo hkrati preklicano ali odpovedano pooblastilo). Glede na navedeno morebitna sodba, s katero bi se ugotovilo, da je sporna mandatna pogodba med tožencema nična, ne bi vplivala na veljavnost že opravljenih procesnih dejanj druge tožene stranke v pravdnem postopku
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - fizično nasilje - psihično nasilje - zalezovanje - nasilno obnašanje - žrtev nasilja v družini - odločanje o stroških po prostem preudarku
Ugotovljena ravnanja po svoji vsebini in intenzivnosti niso taka, da bi bil upravičen izrek predlaganih ukrepov (prepoved približevanja, vstopa v stanovanje, zadrževanja v bližini stanovanja in vrtca).
Tehtanje intenzivnosti posega v svobodo ravnanja povzročitelja nasilja s posegom v osebno dostojanstvo in varnost žrtve nasilja pride v poštev šele, ko je izkazano nasilno ravnanje
Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).
Za odločitev o znižanju preživnine je ključna presoja, ali se je tožnikovo premoženjsko stanje spremenilo v taki meri, da ne zmore več plačevati s sodbo določene preživnine. Glede na to, da je pretežni del skrbi za varstvo in vzgojo na materi, morebitno bistveno izboljšanje materinega premoženjskega položaja samo za sebe ne bi utemeljevalo znižanja očetovega prispevka k otrokovemu preživljanju.
Ker tožnik ni dokazal, da ne zmore več prispevati 55 % deleža k pokritju sinovih potreb, ni pomembno, ali je prišlo do sprememb v materinem premoženjskem položaju. Če zmoreta, sta namreč starša dolžna enakovredno prispevati k preživljanju otroka. Kolikor je tožnikov prispevek v danem primeru višji od polovice, gre na račun tega, da je pretežni del vsakodnevne skrbi za otroka pri materi. Morebitni boljši premoženjski položaj matere odprave te razlike ne bi utemeljeval.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - načelo potrebnosti
Stranka ima pravico, da si v sporu majhne vrednosti z izrecno zahtevo po izvedbi naroka zagotovi ustno, neposredno in javno obravnavo svoje zadeve, vendar navedeno ne pomeni, da gre avtomatično za potrebne stroške smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka oziroma obrambo stranke (ki v primeru njenega uspeha bremenijo nasprotno stranko).
Tožeča stranka v pritožbi (smiselno) priznava, da sam narok, brez zaslišanja strank in prič, v obravnavani zadevi majhne vrednosti ni smotrn. Prav tako je od stranke s pooblaščencem, ki je kvalificirani pravni strokovnjak (odvetnik), moč pričakovati, da ve, da bo s tem, ko je izrecno zahtevala izvedbo naroka, sodišče le-tega moralo (na vsak način) opraviti, čeprav se morda na njem ne bo zasliševalo strank in prič (drugi odstavek 454. člena ZPP). Tako bi tožeča stranka lahko zgolj predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika in svoje priče, odločitev o potrebnosti izvedbe teh dokazov in posledično naroka pa prepustila sodišču prve stopnje ter se na ta način izognila odvečnim stroškom (t. j. stroškom naroka brez zaslišanj). Ker je kljub temu podala zahtevo za opravo naroka, odgovornosti za njegovo izvedbo, ki nesporno ni v ničemer prispevala k odločitvi v tej zadevi, ne more sedaj prevaliti na sodišče prve stopnje. Odločitev, da je svoje stroške v zvezi s tem dolžna nositi sama, je torej pravilna.
zahtevek za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - sposobnosti in zmožnosti staršev
Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).
Po ugotovitvi, da so se razmere na predlagateljevi strani po sklenitvi sodne poravnave bistveno spremenile, je sodišče na novo ugotovilo zmožnosti vsakega od staršev in dekličine potrebe.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o dejstvih - manj verjetna pravica - dokazovanje negativnega dejstva - dokazno breme - pravni interes - spor o obstoju in vrednosti darila
Sklep o napotitvi na pravdo je odločitev procesne narave, s katero zapuščinsko sodišče dedičem določi vlogo tožnika oziroma tožeče ali tožene stranke v morebitni pravdi.
Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039275
ZKP člen 450b, 450b/2. KZ-1 člen 173, 173/1, 176, 176/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - sporazum o priznanju krivde - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Iz določbe drugega odstavka člena 450.b ZKP sicer izhaja, da predmet sporazuma o priznanju krivde med drugim ne more biti pravna opredelitev kaznivega dejanja, vendar, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je zoper obtoženca bila vložena obtožnica že 14. 4. 2014 in je obtoženec bil ves čas uvedbe postopka nedvomno seznanjen, katera kazniva dejanja se mu očitajo in kakšna je njihova pravna opredelitev, kot tudi, kakšne so predpisane sankcije v primeru storitve očitanih kaznivih dejanj, zato je potrebno sklenjen sporazum med obtožencem in državno tožilko, ki se je sklepal tudi ob prisotnosti obtoženčevega zagovornika, ki sedaj vlaga pritožbo, presojati kot celoto, torej, tudi glede pravne opredelitve, s katero je bil obtoženec pred tem seznanjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040621
SPZ člen 48, 48/1, 48/2, 92. ZPP člen 337, 339, 339/1.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v stanovanje - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - nova stvar - dogovor o uporabi nepremičnine - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - dovoljenje za brezplačno bivanje - nedopustna pritožbena novota - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec v predmetni pravdi ni dokazal, da ima brez soglasja tožnikov pravico do nadaljnje posesti stanovanja v mansardi njune hiše (93. člen SPZ).
Glede zatrjevanih vlaganj toženca v mansardno stanovanje oziroma v hišo tožnikov je sodišče prve stopnje v sodbi pravilno zaključilo, da toženec z njimi ni postal solastnik nepremičnine, ne glede na čas njihove izvedbe. Zgolj z vlaganji v tujo nepremičnino po aktualni zakonodaji ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice (glej 48. člen SPZ), glede na predhodno veljavno zakonodajo (ZTLR) pa z vlaganji, tudi če so bila dejansko izvedena že med leti 1991 in 2003 (kar sicer toženec prvič zatrjuje šele v pritožbi, zaradi česar gre za nedopustno pritožbeno novoto – glej prvi odstavek 337. člena ZPP), ni prišlo do nastanka nove stvari. Obnova in oprema stanovanja ne predstavljata ustvaritve nove stvari, prav tako ne povečanje stanovanja s prizidavo dodatnih sob (do česar je po toženčevih navedbah prišlo šele med leti 2010 in 2012, torej že v času veljavnosti SPZ). Da bi bil izdelal nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali spremenil identiteto zgradbe, kar bi oboje ustrezalo ustvaritvi nove stvari, toženec ni izkazal (hiša je ohranila prvotni namen).
Toženec ima ob izpolnjenih zakonskih pogojih možnost zahtevati povrnitev vlaganj, s katerimi je povečal vrednost nepremičnine tožnikov (prvi odstavek 48. člena SPZ), kar pa ni predmet tega postopka.
Za veljavno odpoved časovno nedefiniranega pogodbenega razmerja strank takšna odpoved povsem zadošča - ni treba, da bi toženec prejel "uradno pisno odpoved", kot zmotno meni v pritožbi.
predpogodba - neupravičena obogatitev - spremenjene okoliščine - spremenjene okoliščine po sklenitvi predpogodbe - zastaranje - odpadla kavza - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču toženke v odgovoru na pritožbo, da je kot začetek 5-letnega zastaralnega roka treba šteti 9. 6. 2011, ko je odpadla pravna podlaga za sklenitev glavne pogodbe (do navedenega datuma bi stranki morali skleniti glavno pogodbo), zaradi česar zastaralni rok do vložitve nasprotne tožbe še ni potekel.