ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - lahkomiselnost - neskrbnost - posojilo - slabo finančno stanje dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti - nedovoljene pritožbene novote
Tako upnikovo ravnanje ni ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se ukvarja s posojanjem denarja. Takega upnika institut ovire za odpust obveznosti ne varuje, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi te domneve za obstoj ovire za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00040394
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 63. ZZDej člen 44f.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - pogodba o koncesiji - dostop do storitev - opravljanje zdravstvene storitve - fiksni stroški - uporaba poslovnega prostora - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznih predlogov - nerelevantna dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga pogodbenih določil - metode razlage - jezikovna razlaga - logična razlaga zakona - sistematična razlaga
Tožeča stranka neutemeljeno enači vprašanje opravljenih zdravstvenih storitev in vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev. Če vprašanje števila opravljenih storitev res ne vpliva na obstoj pravice do glavarine, pa nedvomno ne drži, da vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev nima nobene zveze s pravico do glavarine. Zagotavljanje zdravstvenih storitev ne pomeni izvedbe določenega števila zdravstvenih storitev, temveč pomeni zagotavljanje možnosti dostopa potencialnih uporabnikov do izvajalca storitev. V ta namen se je tožeča stranka zavezala, da bo v določenem časovnem okvirju zagotavljala možnost dostopa do zdravstvenih storitev in za ta namen je tudi prejemala glavarino.
umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - vrnitev dela plačane sodne takse
Ker je do umika pritožbe prišlo pred izdajo odločbe o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP umik pritožbe vzelo na znanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042640
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec z lestve - nevarna dejavnost
Tožnikovo zavzemanje, da je bilo delo na lestvi nevarno zaradi okoliščin, v katerih se je opravljalo (uporaba na zunanjem neravnem zemljišču, uporaba z orodjem oziroma pripomočkom v rokah in namen obrezovanja drevja), je neutemeljeno in nasprotno izhodišču instituta povečane nevarnosti, ki je človek ne more obvladati. Skladno s sodno prakso in pravno teorijo mora biti praviloma stvar ali dejavnost nevarna sama po sebi; kadar je nevarna zgolj zaradi (nepravilnih) dejanj ali opustitev oškodovanca ali druge osebe, ne gre za objektivno odgovornost. Da lahko govorimo o nevarni stvari, mora povečana nevarnost iz nje izhajati tudi ob spoštovanju vseh varnostnih predpisov. Prav nasprotno pa tožnik zatrjuje v predmetni zadevi s sklicevanjem na domnevne pomanjkljivosti pri izobraževanju iz varstva pri delu ter pomanjkljiv nadzor nad delom, kar bi lahko pomenilo le krivdno, nikakor pa ne objektivne odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delo na lestvi na višini treh stopnic pod vrhom, približno 180 cm do 200 cm od tal samo po sebi ni nevarno delo.
Toženka v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da je tožnik opravljal delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, tako da bi se eventualno prikrajšanje lahko ugotavljalo šele po koncu referenčnega obdobja, ki traja eno leto. V tožbi je tožnik opredelil prikrajšanje pri nadurah za posamezni mesec, toženka pa navedb o daljšem referenčnem obdobju ni podala pravočasno, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor toženke, da je bilo tožniku nadurno delo že plačano s preplačilom iz naslova dnevnic in iz naslova letnega dopusta, saj izvedeni dokazi dogovora niso potrdili.
KZ-1 člen 197.. ZPP člen 206, 362, 383.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ugotovitev odgovornosti stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v obravnavanem delovnem sporu. To je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina delovnopravnega dejanskega stanja. Resničnost in utemeljenost tožničinih trditev (da je tožena stranka vršila nad njo mobbing) se v delovnem sporu presoja ne glede na kazensko odgovornost stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje (čeprav se nanaša na iste dogodke).
V ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, pomembnih za presojo, ali je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, kljub ugotovitvi Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, da se sodišči (v razveljavljenih sodbah) sploh nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, ali je kritika (direktorja v zvezi z delom tožnice na področju vodenja postopkov izvršbe oziroma službe izterjave, katere vodja je bila) presegla meje dopustnega in ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva in kljub temu, da je VS RS s tem v zvezi podalo natančne napotke sodišču prve stopnje glede dopolnitve dejanskega stanja in dokazne ocene.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/2.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Dejstvo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo z enim od naročnikov, ne dokazuje reorganizacije delovnega procesa pri toženi stranki niti utemeljenosti odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnici kot edini delavki. Ker tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved, je odpoved nezakonita.
poškodba - poškodba zapestja - dva škodna dogodka - invalidnost - odškodnina - prepozne navedbe - nova poškodba
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sam tožnik do druge pripravljalne vloge nikoli ni omenjal, da bi prišlo do dveh škodnih dogodkov, ampak je šlo za en škodni dogodek, pri katerem pa je potem v posledici pooperativnega zapleta dne 25. 11. 2015, in sicer zaradi zloma ploščice na radialni strani bila potrebna ponovna operacija. S tem pa dogodka z dne 25. 11. 2015 ni mogoče označiti kot nov škodni dogodek.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje v tujino
Kot izhaja iz prvega odstavka 19. člena Uredbe št. 1393/20071, sodišče (zamudne) sodbe ne more izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice oziroma ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sklenitev sporazuma
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je direktor tožene stranke sam izpovedal, da je vnesel datum prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v 1. točko sporazuma naknadno po podpisu sporazuma s strani tožnika, kar kaže na to, da ob podpisu sporazuma ni bila podana volja obeh strank oziroma soglasje volj za prenehanje delovnega razmerja z spornim dnem, kar pa je bistvena sestavina sporazuma.
Za preložitev naroka je potrebno storiti dvoje. Sodišču prve stopnje je potrebno poslati opravičilo ter za izostanek imeti opravičljiv razlog. Če je razlog za izostanek zdravstvene narave, mora stranka oziroma druga oseba, ki želi opravičiti svojo odsotnost predložiti ustrezno potrdilo.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, ki jo izpostavlja toženka v pritožbi (odločbe VS RS 191/2010, VIII Ips 218/2010 in VIII Ips 300/2010), oziroma stališče, da bi bila tožnica do nadomestila za neizrabljen letni dopust upravičena le, če ga ne bi mogla izrabiti iz razlogov na strani toženke oziroma če bi bil podan nepredvidljiv razlog, ki bi ji izrabo onemogočil, ne vodi do drugačne odločitve o utemeljenosti zahtevka. Tožnica namreč od takrat, ko je bilo jasno, da ji bo delovno razmerje pri toženki prenehalo, kar je bilo lahko šele dne 28. 12. 2017, ko sta pravdni stranki sklenili sporazum, do prenehanja delovnega razmerja dne 30. 12. 2017 13 dni letnega dopusta, na katere se nanaša nadomestilo, objektivno gledano ni mogla izrabiti.
URS člen 125. ZS člen 3. ZCes člen 3, 3/2. SPZ člen 88, 89.
nujna pot - pravica hoje in vožnje - nepravdni postopek - kategorizacija občinskih cest - javno dobro - javna cesta - exceptio illegalis - protiustavnost podzakonskega akta - praksa Ustavnega sodišča
Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen URS in 3. člen ZS).
Zahtevek ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, zato v nepravdnem postopku zadošča, da je celovita odločitev sodišča razvidna iz obrazložitve. S tem, ko sodišče prve stopnje zahtevka ni zavrnilo, ni kršilo postopka, saj je celovita odločitev sodišča o dovolitvi nujne poti razvidna iz obrazložitve te odločitve.
plačilo odvetniških storitev - aktivna legitimacija - izpodbijanje dokazne ocene - ocena verodostojnosti priče - splošna pravila obligacijskega prava
Ni pravilno materialnopravno naziranje tožene stranke, da ni podlage za stališče o enotnosti premoženja samostojnega podjetnika in fizične osebe, ko gre za presojo aktivne legitimacije. Nasprotno stališče je že zavzeto v sodni praksi, kot je v odgovoru na pritožbo izpostavil tožnik. Iz citirane sodbe izhaja, da je v posledici enovitosti fizične osebe irelevantno, ali je zahtevek postavljen v imenu s.p. ali v imenu "navadne" fizične osebe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040382
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - prestajanje zaporne kazni - opustitev nadzora nad zaporniki - izvrševanje kazenskih sankcij - obnašanje zapornika - škoda nastala v zvezi z delom - škoda, nastala v pretepu
Za škodo, ki je obsojencu nastala na delu ali v zvezi z delom, odgovarja država, ne glede na to, kje je obsojenec opravljal delo.
zavrnitev zahtevka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nesklepčna tožba - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
Po prvem odstavku 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 22. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Ker se tožeča stranka na poziv ni odzvala, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka, oziroma za sprejem meritorne odločitve (ne bi smelo presojati, ali je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen). Na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP bi moralo nepopolno tožbo zavreči. Ker je bil sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti (ne le v dovolilnem delu) razveljavljen, ni bilo razloga za (ponovno) razveljavitev s strani pravdnega sodišča.
Po spremenjeni prvostopni sodbi je tožniku za zlom čolnička desnega zapestja odmerjena odškodnina v skupnem znesku 14.000,00 EUR, kar znaša okrog 12 povprečnih neto plač za mesec julij (mesec izdaje sodbe) 2020.
spor majhne vrednosti - sklenitev naročniškega razmerja - neupravičeno zastopanje - odobritev pravnega posla - naknadna odobritev s konkludentim ravnanjem - izjava volje - dejanska uporaba storitev - plačilo računa - objektivna merila
Za presojo učinkov ravnanja so namreč odločilna objektivna merila, ne pa vsebina, ki jo pripiše ravnanju tista stranka, ki je ravnanje izvedla. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe je neupravičeno zastopana tožena stranka torej izjavila s tem, da je vsak mesec znova sprejela izpolnitev druge pogodbene stranke, tj. tožeče stranke. Prav tako s tem, da je plačala določen znesek, pri čemer - kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče - v tem postopku ob nespornem dejstvu plačila ni navajala, da naj bi s tem plačala tuj dolg.
kaznivo dejanje poneverbe - dvig gotovine s transakcijskega računa - poraba sredstev za zasebne namene - opravljanje gospodarske dejavnosti kot znak kaznivega dejanja - prilastitveni namen - posojanje denarja
Ni mogoče deliti prepričanja pritožbe zagovornika obt. N. B., da v obravnavanem primeru družba T. d.o.o. ni opravljala gospodarske dejavnosti in da že iz tega razloga ni mogoče obtožencema očitati storitev kaznivega dejanja poneverbe, ker je v konkretnem primeru šlo le za dvige denarja in posojanja le-tega naprej, saj sredstva, ki so bila na TRR družbe T. d.o.o. niso bila njena sredstva.
Zato je pritrditi pritožbam, da je prvo sodišče pri utemeljevanju prilastitve dvignjene gotovine izhajalo zgolj iz dejstva, da je iz družbe T. d.o.o. denar bil (sicer brez ustrezne pravne podlage za materialne in potne stroške) dvignjen in da je s tem že kaznivo dejanje poneverbe storjeno, ni pa ustrezno kritično analiziralo nadaljnjih ravnanj obeh obtožencev, ko sta zatrjevala in kar so potrdile tudi zaslišane priče, da sta dvignjeno gotovino v navedenih zneskih, ki izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe, tudi izročala osebam v združbi A. G. in ostalih in da naj bi ta gotovina nato znova zaokrožila za dejavnost družbe. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ostalo v tem delu dejansko stanje glede obstoja prilastitvenega namena ugotovljeno nepopolno, zaradi česar je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz prvega odstavka člena 392 ZKP pritožbam ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek.