Pritožnik zmotno meni, da je lahko dokaz z izvedencem upoštevan le, če izvedenec ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti. Izvedenec je pojasnil, kako poteka lestvica ugotovitev in da temelji na tehtanju dveh predpostavk, predpostavke, da nekdo je pisec in da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. Po tej metodi je presodil, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerljivih podpisov ni napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti precej razlik v izvedbi podpisov in malo podobnosti in je zato sklepal, da je sporni podpis nastal tako, da je nekdo poskušal prerisati podpis pokojnega po predlogi.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 31, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZPP člen 41, 41/2.
ugovor zoper plačilni nalog - formalno procesno vodstvo - razdružitev postopka - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - vrednost zahtevka - sprememba zahtevka
Taksna obveznost je v tem primeru nastala ob vložitvi tožbe v postopku IV Pg 2129/2019. Iz določil ZST-1 in ZPP ne izhaja, da bi ob razdružitvi postopka nastala v novih postopkih nova oziroma dodatna taksna obveznost tožeče stranke. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe, zato nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, če je izpolnjen še nadaljnji pogoj, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Sodišče prve stopnje je izjemo določeno v 3. točki 11. člena ZUPJS tako tudi razlogovalo in pravilno štelo, da morata biti za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS izpolnjena oba pogoja kumulativno, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Hkrati je pravilno zaključilo, da se zakonec, čeprav z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar postopek za razvezo zakonske zveze še ni začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca.
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.
OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 118, 118/4-2, 118/4-5, 118/5. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravnik - zastopstvo etažnih lastnikov - založitev stroškov iz lastnih sredstev - obratovalni stroški - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija
Materialnopravnega upravičenja, da povrnitev založenih obratovalnih stroškov terja od konkretnega etažnega lastnika, sodišče prve stopnje tožeči stranki v nasprotju s pritožbenimi navedbami (kar a priori) ni odvzelo. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo, ali je tožeča stranka uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznosti tožene stranke. Z vidika utemeljenosti njenega zahtevka je to namreč ključno. Upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam.
odločba o premoženjskopravnem zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o določilnih dejstvih - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1 na škodo oškodovanca B., s.p., in sicer za znesek v višini 15.050,00 EUR, hkrati pa ugotovilo, da za zaključek o tolikšni škodi ni zanesljive dokazne podlage, o premoženjskopravnem zahtevku odločilo v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na dolžnost povračila škode, zagrešilo pa je tudi nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, kar je terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe pod točko I v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku.
Obveznost toženca prispevati k stroškom temelji na pogodbi. Pravna podlaga tožbenega zahtevka je izpolnitev dogovora.
Toženec je bil dolžan tožniku denar izročiti na takšen način, da bi ga ta zanesljivo prejel, ne pa da ga je od konca leta 2016 nenadzorovano puščal na hladilniku.
ZD člen 64, 76. ZPP člen 181, 181/1, 337, 337/1, 337/3.
pisna oporoka pred pričami - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - oblikovanje tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - zmota zapustnika - oporočna sposobnost zapustnika - napake v obliki oporoke - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neveljavna oporoka - vrstni red podpisovanja oporoke - zaslišanje oporočnih prič - pritožbeni ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ničnostna sankcija je na mestu, kadar so napake v obliki tako težke, da je že na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko, če pa stranka zatrjuje, da je zaradi določenih okoliščin prišlo do napak, je takšna oporoka na podlagi 76. člena ZD izpodbojna.
Ob tem, ko izpovedi prič nista skladni - oba enkrat izpovedujeta, da se odločilne okoliščine, ali je zapustnik oporoko podpisal v njuni navzočnosti ali ne, ne spominjata, nato da nista prepričana, drugič pa se je vendarle spomnita, a vsakokrat drugače, je pritožbeno sodišče prepričano, da je vrstni red dejanj, kakršen je zapisan v oporoki, tudi dejanski vrstni red zapustnikovega poskusa testamentiranja. Ker zapustnik oporoke ni podpisal v navzočnosti dveh prič, je oporoka neveljavna.
V skladu s tretjim odstavkom 337. člena ZPP se ugovora zastaranja, ki ni bil uveljavljan pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi ne more uveljavljati. Če ugovora ni mogoče prvič uveljavljati v pritožbi, mora enako veljati za odgovor na pritožbo. Poleg tega je presoja utemeljenosti ugovora zastaranja nujno povezana z dejanskimi trditvami in nato ugotovitvami sodišča o pričetku teka zastaranja, o morebitni prekinitvi ali pretrganju zastaranja. Dejstev, ki bi omogočala presojo utemeljenosti ugovora po 76. členu ZD, pa toženec ni navedel ne v pritožbi, ne v postopku pred sodiščem prve stopnje.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena obogatitev - dovoljenje za brezplačno bivanje - brezplačna uporaba nepremičnine - soglasje solastnikov - dobra vera - nelastniška posest - dobroverna posest - preklic soglasja - skupno premoženje bivših zakoncev - prekarij
Tako kot dobroverni lastniški posestnik, tudi dobroverni nelastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
Tožnik ne more brez soglasja drugega solastnika veljavno preklicati dovoljenja/soglasja za uporabo nepremičnine.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - cenilno poročilo - pravica do izjave
Za namen obravnavanega cenilskega mnenja je zadoščala odstotkovna cenilčeva ocena zmanjšanja vrednosti zaradi nepridobljenega upravnega dovoljenja. Ta ni bila podana kar na pamet brez utemeljitve, kot navaja dolžnica, ampak je cenilec pojasnil, da je izhajal iz vrednosti upravnega dovoljenja v normalnih razmerah za enostanovanjsko stavbo. Namen cenitve ni bil natančno določiti strošek legalizacije, ampak oceniti, koliko navedeno dejstvo, da ne gre za legalno gradnjo, vpliva na tržno vrednost, za kar pojasnjen poenostavljen pristop zadošča.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53, 62, 62/4.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - soglasje - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - ustavitev postopka - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nujni primer - omejitev svobode gibanja
Iz poteka postopka in tudi iz samega zapisnika z dne 14. 12. 2020 je razvidno, da pridržana oseba ni podala soglasja. Postopek bi bil v primeru podanega soglasja s strani pridržane osebe, ustavljen, kar pa se seveda ni zgodilo, kar še dodatno potrjuje, da se je postopek vodil upoštevaje, da pridržana oseba soglasja za zdravljenje ni podala (četrti odstavek 62. člena ZDZdr).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - občutno zmanjšana sredstva - materialni položaj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - mesečni povprečni dohodek na člana družine - lastni dohodek družine - vrednost nepremičnin - kreditna obveznost
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Ta okoliščina je sicer lahko upoštevana v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse, vendar je po presoji pritožbenega sodišča premoženjsko stanje predlagateljev tako, da tudi pogojev za obročno plačilo ne izpolnjujeta.
ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4. ZPP člen 105.a, 105.a/3, 142, 142/7.
izdaja plačilnega naloga enemu od sospornikov - plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe
Glede na navedeno po oceni pritožbenega sodišča ni dvoma, da plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik (v levem zgornjem kotu, pod navedbo sodišča in nad podatki, ki opredeljujejo predmetni spor) naveden le eden od tožencev, ki so v sporu navadni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožencem. Dejstvo je, da se naslovnik plačilnega naloga lahko odloči, da z opustitvijo plačila sodne takse procesno ne bo (več) aktiven, kar pa ne more imeti za posledico fikcijo umika pritožbe tudi za ostale tožence. Da to velja celo za enotne sospornike, je VS RS zavzelo stališče v odločbi III Ips 64/2011 z dne 13. 9. 2011. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP (fikcija umika pritožbe) na drugega toženca ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen (le) na prvo toženko, vročen skupnemu pooblaščencu tožencev. Velja sicer, da je vročitev opravljena osebno, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (sedmi odstavek 142. člena ZPP), vendar ni mogoče sprejeti stališča, da je (zaradi tega) poleg prve toženke taksni zavezanec tudi drugi toženec. Slednji namreč v skladu s prvim in četrtim odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ni bil pozvan na plačilo sodne takse niti opozorjen na posledice njenega neplačila.
nedovoljena pritožba - sodna poravnava - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za odločitev o pritožbi mora biti podan vse do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Ker pritožnica zaradi sklenjene sodne poravnave nima več pravnega interesa za pritožbo, je taka pritožba postala nedovoljena.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 579.
spor majhne vrednosti - posodbena pogodba - vračilo stvari - povrnitev stroškov - nadomestitev vrednosti stvari - odškodninska odgovornost pogodbenika - pasivna legitimacija - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - zavezanec iz pogodbenega razmerja - ugotavljanje pasivne legitimacije - ugovor pasivne legitimacije - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage strank - razpravno načelo - možnost učinkovite obrambe
S tem, ko je sodišče prve stopnje preseglo tožničino trditveno podlago, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) je v tem, da stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Mora ji torej biti dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. Če sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.
zdravstveno zavarovanje - denarna odškodnina - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - regresni zahtevek - civilni delikt - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - dokazna ocena
Ni dovolj, da sodišče elemente civilnega delikta našteje, temveč mora za vsakega posebej obrazložiti zakaj meni, da je podan, dokazan s strani tožeče stranke.
izločitev dokazov - privilegirana priča - obdolženec - pravni pouk - izjave obdolženca v davčnem postopku
Prvostopenjsko sodišče je zaradi dejstva, da je B. B. v postopku zoper A. A. imela status privilegirane priče, pred tem pa je v postopku bila tudi sama obdolženka, podala obremenilne izjave, zmotno ocenilo, da je potrebno listine, v katerih so bile povzete njene izjave, iz spisa izločiti. Kasnejša sprememba statusa obdolženca v pričo oz. v privilegirano pričo, nima zakonske podlage za oceno o nedovoljenosti tako pridobljenih izjav - dokazov. Po oceni višjega sodišča je pravni pouk, dan B. B. kot obdolženki, v celoti varoval ne le njene interese, pač pa tudi interese soobdolženca. Podajanje zagovora je bila njena odločitev, zato je tudi zagovor, tako kot je bil pač podan, predmet dokazne presoje ne le sam zase, temveč v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, ki bodo izvedeni v postopku zoper obdolženega A. A. Pravice sedaj obtoženega A. A. so bile tako že doslej varovane ne le s pravnim poukom, danim B. B. kot obdolženki, pač pa tudi s tem, da je imel možnost tudi sam obdolženko zasliševati o izjavah, ki jih je ta podajala.