ZUS člen 1, 1/2, 77, 77/2-3.ZUP člen 143, 171, 239, 239/1.URS člen 32, 157, 157/2. ZTuj člen 81.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra
Tožnikovo pritožbo zoper izbris iz registra stalnega prebivalstva bi morala tožena stranka šteti za vlogo za izdajo potrdila iz navedenega registra. Tožnik je namreč imel možnost zahtevati izdajo potrdila o vpisu. Če mu ga tožena stranka ni hotela izdati, bi morala njegovo vlogo zavrniti, ne pa zavreči. Zoper akt o zavrnitvi, ki je upravni akt, pa je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.
ZUS člen 77, 77/2-3. ZTuj člen 81. ZUP (1986) člen 143. ZENO.
prebivališče - izbris iz registra stalnega prebivalstva - tujci
Tožnikovo pritožbo zoper izbris iz registra stalnega prebivalstva bi morala tožena stranka obravnavati kot vlogo za izdajo potrdila - 171. člen ZUP (1986). Odločba o zavrnitvi takega potrdila je upravni akt.
evidenca nastanitve občanov in register prebivalstva - izbris iz registra prebivalstva - stalno prebivališče
Če občan stalno ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavil svoje stalno prebivališče, se po uradni dolžnosti uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja; dokončna ugotovitvena odločba, s katero je ugotovljeno, da občan stalno ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavil stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča.
prebivališče - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Po prvem odstavku 3. člena ZENO je stalno prebivališče naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi; navedena opredelitev vsebuje dejanski stan, ki ga sestavljata namen stalnega življenja in dejanska naselitev na določenem naslovu. Okoliščine, kot so prijava začasnega prebivališča in razlogi objektivne narave, ki preprečujejo vsakodnevno prisotnost na določenem naslovu, so pomembne za presojo, ali je podan dejanski stan dejanske naselitve.
Ker tožnik ni bil vpisan v register stalnega prebivalstva je bila zahteva za izdajo spremembe potrdila o stalnem prebivališču pravilno zavrnjena, saj izdano potrdilo izkazuje navedena dejstva tako, kot izhajajo iz uradne evidence.
Ker je tožeča stranka že leta 1991 odšla v tujino (BiH) in tam prebiva, ne izpolnjuje zakonskega pogoja glede stalnega prebivališča v RS, to je stalnega prebivanja na naslovu prijavljenega svojega stalnega prebivališča.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da stranka stanovanja ne uporablja in je to odpovedni razlog, potem tudi v njem ne stanuje in ne more imeti v njem stalnega prebivališča.