odstop terjatve (cesija) - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - pravočasnost ugovora - pripoznava terjatve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Tožena stranka je bila z odstopom seznanjena najkasneje ob podpisu Pogodbe. Zato ugovorov, da terjatev ne obstoji, ker ni obstajala terjatev odstopnika, tožena stranka v postopku ne more več uveljavljati.
ZASP člen 37, 39, 39/1, 50, 130, 131, 147, 147-3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190.
nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - privatno in drugo lastno reproduciranje - nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov
Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov, ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve. Predmet javnega predvajanja so predvsem glasbeni fonogrami, ne pa tudi ostali.
izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - predlog za zaslišanje izvedenca - pravočasno grajanje procesnih kršitev
253. člen ZPP kot primarni način predvideva izvedbo ustnega dokaznega postopka z izvedencem, ki pa je v praksi že dolgo izjema. Pravilo je pisna izdelava izvedenskega mnenja. V takem primeru se zaslišanje ne izvede, če stranka ne poda utemeljenih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati. Šteje se namreč, da se stranka, ki dejanskim ugotovitvam iz izvedenskega mnenja ne nasprotuje, z njimi strinja. Dokazovanje z izvedencem tako poteka "po fazah", poglobljenost in obsežnost dokaznega postopka z izvedencem pa je odvisno v pretežni meri od aktivnosti pravdnih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018878
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - podaljšanje pripora - priporni razlogi - priporni razlog begosumnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost
Sodišče prve stopnje je prepričljivo utemeljilo okoliščine, ki še vedno kažejo na nevarnost in realno možnost, da bi obdolžencu ob izpustitvi iz pripora postal nedosegljiv sodišču.
Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2004) člen 1. ZASP člen 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5, 168/6, 168/7. OZ člen 74. URS člen 121, 125. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk (2006) člen 3.
javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa Zavoda IPF - exceptio illegalis - civilna kazen po ZASP - plačilo DDV
Sodišče prve stopnje je z obrazložitvijo svoje odločitve glede pravne podlage za izračun nadomestila in posledično tudi civilne kazni za toženo stranko v celoti sledilo ustaljenemu stališču pritožbenega sodišča do tega vprašanja, ki ga je izrazilo v številnih svojih odločbah v zadnjih letih. Nadomestilo je odmerilo v skladu s Skupnim sporazumom o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk (Ur. l. RS, št. 115/2006).
plača - dnevnice kot del plače - dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa
Zmotne so pritožbene navedbe, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bilo v celoti izplačano plačilo za delo v skladu z zakonodajo in pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je podal ustrezno trditveno podlago, da mu je tožena stranka dolžna še določen znesek iz naslova premalo plačanih dnevnic, tožena stranka pa je tista, ki bi morala argumentirano nasprotovati takšnim trditvam tožnika in dokazati, da mu je plačala vse dolgovane prejemke.
Podobno kot pri preizkusu odgovornosti glede pravilnosti ravnanja odvetnika mora ravnati sodišče tudi, če presoja pravilnost ravnanja davčnega svetovalca. Sodišče mora presoditi, ali bi hipotetično pravilno, vendar v resnici neopravljeno ravnanje davčnega svetovalca (kot prevzemnika naročila) pripeljalo do zaželenega uspeha za naročitelja. Če bi, je prevzemnik naročila odškodninsko odgovoren.
ZDR-1 člen 8, 84, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/1, 91/3, 91/4, 91/5, 91/6.. OZ člen 131, 131/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - ustrezna zaposlitev - odpravnina
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da ustreznost ponujene zaposlitve vpliva na presojo (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le), kadar se delodajalec (v pogodbi o zaposlitvi) zaveže, da bo ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ponudil ustrezno zaposlitev. Ker torej v obravnavani zadevi take zaveze delodajalca ni bilo, okoliščine v zvezi z ustreznostjo ponujene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "referent mehanizacije in zavarovanj" ne vplivajo na presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "vodja gozdnega obrata" iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ničnost
Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj tožnica ni bila izvoljena v naziv strokovno raziskovalna sodelavka, ki je bil skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki pogoj za zasedbo delovnega mesta strokovno raziskovalni sodelavec. Po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, pomeni nesposobnost neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po določbi tretjega odstavka 89. člena ZDR-1 mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.
OZ člen 5, 7, 14, 25, 25/2, 28, 28/3, 1035, 1036, 1036/1, 1036/2, 1046, 1046/1. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 351, 351/1, 358, 358-3, 358-5.
asignacija - sprejem nakazila - akcept - nakazančev sprejem - prejemna teorija - umik akcepta - preklic pooblastila, danega nakazancu - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Asignat sprejema nakazila ne more preklicati (prim. drugi odstavek 1036. člena OZ). Medtem ko lahko asignant prekliče pooblastilo vse do takrat, dokler ni izjavljen akcept, pa to ne more veljati za akcept nakazila. Z akceptom nakazila zaživi enostranska abstraktna obveznost opraviti izpolnitev v korist asignatarja. V preveliki meri bi trpela pravna varnost, če bi bilo akcept dopustno preklicati. Enostranska abstraktna obveznost asignata nastane, ko asignatar prejme akcept (recepcijska teorija). To pomeni, da ob smiselni uporabi določb o umiku ponudbe (drugi odstavek 25. člena OZ) in umiku akcepta (tretji odstavek 28. člena OZ) lahko asignat umakne (ne pa prekliče) akcept, če asignatar prejme izjavo o umiku pred prejemom izjave o sprejemu ali sočasno z njo. V slovenskem obligacijskem pravu namreč velja sistem vezanih ponudb (25. člen OZ), določila pa se smiselno uporabljajo tudi za enostranske pravne posle (14. člen OZ), med katere sodi akcept nakazila.
Glede na prej obrazloženo materialno pravo, bi le ravnanje tožene stranke "izničilo" učinek že izjavljenega akcepta. Ker je tožena stranka izjavila sprejem nakazila, je tudi ona tista, ki ga lahko umakne. Ravnanje asignanta tovrstnega učinka ne more imeti.
stranska intervencija - stroški - zavezanec za plačilo stroškov
V določbah ZPP namreč ni podlage za naložitev plačila strankinih stroškov pravdnega postopka tistemu, ki priglasi intervencijo. Sodišče lahko naloži v plačilo stroške postopka le pravdni stranki, stranski intervenient ni zavezanec za plačilo stroškov.
ZIL-1 člen 4, 47, 120, 120/1, 120/3, 120/4. ZPP člen 4, 318, 318/1, 318/4, 338, 338/2, 351, 351/1.
zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - prepoved uporabe znaka - zmotna uporaba materialnega prava - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka sporno znamko registrirala z namenom, da jo uporablja tožeča stranka in da tožena stranka njeni uporabi vse do dopisa dne 29. 11. 2007 ni nikoli nasprotovala. Vendar pa je sodišče prve stopnje v zadnjem stavku 6. točke obrazložitve zapisalo, da "že iz trditev tožeče stranke same namreč izhaja, da se sporna znamka uporablja in sicer na podlagi (že v času njenega nastanka oziroma registracije danega) dovoljenja oziroma soglasja tožene stranke, ki je njen imetnik."
Tega stavka v tožbenih trditvah ni in je zato utemeljen pritožbeni očitek, da zmotno postavljena spodnja premisa pravnega silogizma nujno pelje k zmotnemu sklepu glede uporabe pravne norme.
Iz opisa historičnega dogodka pa je mogoče materialno pravno sklepanje, da tožena stranka znamke, ki jo je uporabljala tožeča stranka od 2008 dalje, nikoli ni uporabljala. Sodišče prve stopnje pa je zmotno štelo, da je tožeča stranka znamko uporabljala s soglasjem tožene stranke ali po njenem pooblastilu. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da je podana domneva, da je tožena stranka kot njena imetnica znamko uporabljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00019653
ZPIZ-1 člen 282, 282/3. Zgas 14a, 14a/9.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 100/2, 200/4.. ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 19.
plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - poklicni gasilci - sodno varstvo - procesna predpostavka - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti
Vložitev pisne zahteve za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve iz delovnega razmerja in delodajalčeva neizpolnitev te zahteve v smislu delavčevih pričakovanj v roku 8 delovnih dni sta procesni predpostavki za vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodiščem v 30-dnevnem roku na podlagi drugega odstavka 200. člena ZDR-1. Če procesne predpostavke niso podane, sodišče tožbo zavrže (274. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Tožnik na delodajalca ni naslovil pisne zahteve za izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato jo je potrebno zavreči.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019613
ZDR-1 člen 177.. KZ-1 člen 54, 54/2, 209.. OZ člen 365, 367.
odškodninska odgovornost delavca - kazenski postopek - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo - rok za vložitev tožbe - zastaranje
Kazensko sodišče toženca ni spoznalo za krivega, da je s kaznivim dejanjem povzročil škodo, za katero je sodišče tožečo stranko napotilo na pravdo. Ker tožeča stranka nato ni vložila tožbe za napoteni del zatrjevane škode v roku 3 mesecev, zastaranje odškodninskega zahtevka skladno z določbo 365. člena OZ ni bilo pretrgano z uveljavitvijo premoženjskopravnega (adhezijskega) zahtevka v kazenskem postopku. Skladno s 367. členom OZ bi namreč tožeča stranka morala v 3 mesecih od pravnomočne kazenske sodbe, s katero je bila napotena na pravdo (slednje je pogoj za uporabo 367. člena OZ), vložiti tožbo, pri čemer je začetek trimesečnega obdobja začelo teči, ko je bila tožeča stranka kot oškodovanka obveščena o napotitvi na pravdo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019697
OZ člen 352.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz dejstva, da sta se škodna dogodka - prometni nesreči zgodili 11. 5. 2012 in 24. 5. 2012, medtem ko je tožeča stranka zvedela za nesreči in njunega povzročitelja najkasneje 30. 6. 2012, predlog za izvršbo pa je vložila 11. 11. 2015, torej več kot 3 leta po tem datumu. Pravilno je tudi zaključilo, da je bilo tožeči stranki kot avtoprevozniku znano, da je uveljavljanje odškodninskih zahtevkov povezano z izgubo bonusov oziroma nastankom malusov za zavarovanca, zato je tedaj morala vedeti tudi za nastanek škode. Zastaranje za bodočo škodo začne namreč teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva - ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek.
Bistveno je, da je škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da tožeči stranki škoda zaradi izgube premijskih razredov nastaja vsakoletno ob zavarovanju spornega tovornega vozila, v posledici česar naj zahtevek ne bi bil zastaran. Pravno pomembno je, da je škoda predvidljiva, kar pa je v obravnavi zadevi bila, ko je tožeča stranka zvedela za nesrečo in tistega, ki jo je povzročil, saj so ji bile takrat znane vse okoliščine, ki so podlaga odškodninskega zahtevka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018251
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - izvedenec - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Izvedenec je neodvisen samostojen procesni subjekt (pomočnik sodišča), ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke iz določenega področja in položaj izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča v nekem drugem postopku, je v bistvu enak, kot položaj izvedenca angažiranega v konkretnem kazenskem postopku. Izvedenec je namreč oseba, ki jo sodišče določi, da v skladu s svojim strokovnim znanjem, na podlagi predpisov, ki urejajo določeno strokovno področje in pravila te stroke, neodvisno in samostojno sestavi izvedensko mnenje o dejstvih in s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno pomembna dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00018108
KZ-1 člen 25, 227, 227/1. ZKP člen 100, 105, 105/2, 144. ZFPPIPP člen 14, 34, 489.a, 489.a/1.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zakonski znaki kaznivega dejanja - insolventnost - trajna nelikvidnost - prezadolženost - prekršek in kaznivo dejanje - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - direktni (obarvan) naklep - status oškodovanca - upravičenec za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka
Pritožba se v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1 ne strinja z obstojem zakonskega znaka "zadolženega premoženja". Meni, da zgolj dolžnikova insolventnost ne pomeni tudi njegove zadolženosti. Prezadolženost, ki jo kot ključno poskuša predstaviti pritožba, je skrajna in v tem smislu najbolj izrazita oblika insloventnosti. Sicer pa je insolventnost in s tem tudi stanje nezmožnosti plačila lahko podana že prej oziroma ko dolžnik, ne glede na stanje aktive in pasive, postane trajno nelikviden. Že v povezavi z navedeno razlago, ko je torej mogoče obravnavano kaznivo dejanje storiti tudi v stanju dolžnikove trajne nelikvidnosti, je jasno, da z vidika izpolnjenosti zakonskega znaka zadolženosti premoženja ni potrebna tudi prezadolženost slednjega. Zgolj pritrditi gre tudi razlagi izpodbijane sodbe, da je prezadolženost več od zadolženosti oziroma, kakor nazorno opiše izpodbijana sodba, za zadolženost preko zmožnosti zadolžitve. Da je ta razlaga edina pravilna, izhaja že iz osnovnega razumevanja predpone "pre...", ki v razmerju do osnovne besede, torej zadolženosti, poudarja preseganje tega stanja oziroma pove, da gre za nekaj več. Okoliščine, ko nekdo ne plačuje in ne more plačevati svojih obveznosti, nedvomno pomenijo, da je ta subjekt oziroma njegovo premoženje zadolženo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pokojnina iz tujine
Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse seveda lahko odloči tudi na podlagi listin oziroma podatkov, ki jih pridobi po uradni dolžnosti, vendar mora dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev v obrazložitvi navesti. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da tožnik prejema pokojnino iz Nemčije v višini 892,81 EUR, ki jo je upoštevalo pri svoji odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00018656
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/3. ZDZdr člen 47, 47/3, 64, 64/3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - poseg v človekove pravice - pravni interes - pretek določenega časa - meritorno obravnavanje - pravica do vpogleda v spis - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - izvedba dokaza z izvedencem - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre kljub zgoraj citirani sodni praksi pri tovrstnih primerih za tako hud poseg v temeljne človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode, da je treba, ne glede na to, da je v sklepu sodišča prve stopnje predviden čas zdravljenja že potekel in je bila pritožnica odpuščena iz bolnišnice, odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko obravnavati.
Pritožbeno sodišče je sklep, s katerim je bila pritožnici omejena pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in ji je bilo odrejeno pridržanje (le) razveljavilo, saj ni podlage, da bi zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
ničnost pogodbe - neveljavna pogodba - zastava nepremičnine - posojilna pogodba - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - pogoji za veljavnost pogodbe - varstvo potrošnikov - delo na črno
Tožeča stranka je po skrbniku dokazala, da v času sklepanja posojilne pogodbe in zavarovanja s hipoteko ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja in posledic pravnega posla, ki ga je sklenila. Dokazala je tudi, da je toženec z mnogimi pogodbami, ki jih je sklepal s fizičnimi osebami, opravljal posle posojanja denarja brez dovoljenja iz 27. člena ZPotK-1. Zato je pogodba nična.