OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VDS00019212
ZSVarPre člen 66, 68.. ZUPJS člen 56, 56/5.. OZ člen 131, 131/1, 148, 179.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - premoženjska škoda - varstveni dodatek - obstoj protipravnosti
Dejstvo je, da tožnica pritožbe zoper odločbo z dne 15. 2. 2016 ni vložila, čeprav bi jo lahko. Zoper drugostopno odločbo, če bi bila zavrnilna, pa bi lahko vložila izpodbojno tožbo pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem z uveljavljanjem kršitve 66. in 68. člena ZSVarPre. Zaradi tega dejstva, ker tožnica ni uveljavljala varstva pravic, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala protipravnosti ravnanja toženih strank, s tem pa ni podan dejanski stan iz 148. člena OZ.
Glede na ustaljeno sodno prakso morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, ne predstavlja protipravnega ravnanja, v kolikor so posledice odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, kot v konkretnem primeru. V zvezi s presojo protipravnih ravnanj državnih organov pri izvajanju oblastne funkcije o izdaji posameznih upravnih aktov, so se izoblikovali standardi. Potrebna je kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve. Da bi bilo mogoče ravnanje toženih stranki šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Brez razumnega razloga bi moralo odstopati od običajne metode dela ali potrebne skrbnosti.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Upoštevaje določbo 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), je pritožbeno sodišče razveljavilo 2. točko izreka (gre za opozorilo in ne za odločitev sodišča, zato ne spada v izrek sodne odločbe) in pritožnika opozarja, da je dolžan terjano sodno takso po plačilnem nalogu z dne 9.7.2018 plačati v roku 8 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi pisnega odpravka tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 8, 10, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 15, 16.
izvršiteljevi stroški
Pridobivanje podatkov v primeru, ko ni nobenega indica o spremembi prebivališča dolžnika, ni potrebno za izvršbo in povzroča nepotrebne stroške upniku, v kasnejši fazi pa dolžniku.
Pridobivanje podatka o naslovu dolžnika pa je po stališču sodišča druge stopnje potrebno, ko iz podatkov spisa izhaja negotovost o naslovu dolžnika, kar je v konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo upnik navedel drug naslov, v postopku vročanja sklepa o izvršbi pa je sodišče ugotovilo pravilni naslov dolžnika, na katerem je izvršitelj tudi opravil rubež.
ločitvena pravica - več maksimalnih hipotek - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - poplačilo ločitvenega upnika - prijava terjatev v stečaju
Na istih nepremičninah je v korist istega zastavnega upnika dopustna ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek. Vse vodijo do (ločenega) poplačila do zneska, določenega v vsaki od teh hipotek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - pravnomočna odločitev - izostanek stranke z naroka - opravičilo
Tožena stranka s pritožbenimi navedbami smiselno izpodbija ugotovitev o nezakonitosti izredne odpovedi, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Zato v pritožbenem postopku zoper izpodbijano sodbo, s katero je odločeno le o reparacijskem zahtevku, sodni razvezi in denarnem povračilu, teh pritožbenih navedb ni mogoče ponovno presojati.
Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izvedlo narok za glavno obravnavo kljub opravičeni odsotnosti tožene stranke. V sodnem spisu namreč ni podatka ali dokazila o tem, da bi tožena stranka sporočila odsotnost, niti, da bi razlog za odsotnost opravičila. Tudi sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da je vabilo za toženo stranko izkazano, vendar izostanek ni opravičen. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb pravdnega postopka, ko je izvedlo narok kljub odsotnosti tožene stranke.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00017920
ZP-1 člen 14, 14/1, 15, 15/1, 56, 57, 57/3, 62a, 62a/1, 62/1-2, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPot člen 78, 78/1, 78/1-14.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - zakonski znaki prekrška - osebna zaznava prekrška - odgovornost odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - izdaja računa
Za izrek pisne odločbe o prekršku je zahtevana podrobnejša dejanska opredelitev očitanega dejanja, kot pa se to zahteva za vsebino plačilnega naloga, v katerem zadošča že samo opis dejanskega stanja.
Opis dejanskega stanja mora vsebovati vsaj takšno dejstveno podlago, iz katere je z logičnim sklepanjem mogoče ugotoviti, da je neposredni storilec bil pooblaščen opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in da je storilec pri opravljanju dejavnosti pravne osebe prekršek storil v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi, kar je temelj odgovornosti pravne osebe po prvem odstavku 14. člena ZP-1 in temelj odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1.
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, saj ocena, ki ima podlago v navedenem določilu, ni enaka dokazni oceni, ki jo sodišče sprejme, ko odloča o obtožbi na podlagi opravljene glavne obravnave (drugi odstavka 355. člena ZKP), ampak predstavlja oceno oz. ugotovitev, ali iz obtožnega predloga in predlaganih dokazov izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da se je sodišče prve stopnje ob materialnem preizkusu obtožnega akta (že) spustilo v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oz. je pri nasprotujočih si dokazih (izpoved oškodovanca in zaslišanih prič) tehtalo, kateri so bolj prepričljivi in skladni z drugimi dokazi, torej je opravilo dokazno oceno po metodološkem napotku iz drugega odstavka 355. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO VARSTVO
VDS00018357
ZSDP člen 81.. ZPIZ-1 člen 142.. OZ člen 131, 148.
dodatek za nego otroka - dodatek za pomoč in postrežbo - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov
Protipravnost pri izdaji upravnih odločb ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega predpisa ali kršitvi postopka, temveč je ravnanje protipravno le, če gre za kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitev, ki je zavestna, namerna in očitna. Torej, če gre zlasti za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporabo jasne določbe zakona ali namerno razlago predpisov v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, če je podano grobo kršenje pravil postopka in napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Celo ugotovljena nezakonitost, sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za obstoj odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih organov zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev, kot so zloraba, samovolja in podobno, ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski namen protipravnosti.
Toženima strankama ni mogoče očitati, da sta pri izdaji spornih odločb, nerazumno odstopili od materialnega prava. Četudi je bil ustavljen dodatek za nego otroka za nazaj drugotoženi stranki ni mogoče očitati grobega kršenja pravil postopka niti napake, ki bi bila povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja v smislu arbitrarnosti oziroma izdaje odločbe zunaj z zakonom predvidenega postopka. Enako velja glede dajanja navodil prvotožene stranke drugotoženi stranki, saj ne gre za obvezna navodila glede tolmačenja zakonodaje.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana).
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
Dolžnik je lahko pričakoval prijavo terjatve zastavnega upnika na razdelitvenem naroku. Moral bi nanj pristopiti, da bi lahko prerekal terjatev in si na ta način zagotovil enako pravico v pritožbi. Ker tega ni storil, mu je pravica do prerekanja iz 201. člena ZIZ ugasnila.
Tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval skritih napak ali skritih lastnosti viličarja, zaradi katere bi sporni družbi grozil regres, zato sporna družba ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje intervencijo zavrniti.
ZSPJS člen 17a, 17a/10.. ZObr člen 93, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZDR-1 člen 185.. ZSSloV člen 49, 49/14.. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 15, 18.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
službena ocena - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - denarna nagrada - obrazložitev ocene - negativna ocena njegovega dela
Utemeljitev ocene v V. delu službene ocene ustreza zahtevi po utemeljitvi ocene, kot izhaja iz 15. člena Pravilnika o službeni oceni. Utemeljitev službene ocene po citirani določbi namreč ne zahteva obrazložitve ocene posamezne kompetence in vojaške usposobljenosti, temveč celovito in jasno sliko osebnosti, kompetenc, usposobljenosti, uspešnosti in posebnih dosežkov ocenjevanega, temu pa tožnikova ocena zadostuje. Delodajalec lahko službeno oceno utemelji tudi v sodnem postopku, zato morebitna pomanjkljiva obrazložitev ne vpliva na zakonitost ocene.
Prenehanje delovnega razmerja na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen ne pomeni prenehanja delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani tožnika. Gre namreč za samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 94. členu ZObr. Tožniku zato, ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi dveh negativnih službenih ocen, ker ni dosegel večine zastavljenih ciljev in rezultatov ter je v celoti pod pričakovanji opravljal delo v ocenjevalnem obdobju, ni mogoče očitati, da mu je prenehalo zaradi njegove krivde, temveč kvečjemu zaradi njegove nesposobnosti. Za krivdni razlog na pripadnikovi strani bi šlo v primeru kršitev delovnih obveznosti, ki pa tožniku niso očitane (npr. kršitev vojaške discipline kot razlog za odpoved iz 94. člena ZObr). Ker torej tožniku pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz krivdnih razlogov na njegovi strani, tožena stranka od tožnika neutemeljeno zahteva povrnitev posebne denarne nagrade.
smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper dediče - sklep o dedovanju
Pravno nasledstvo mora biti izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino, torej z listino, ki ima enako dokazno močno kot izvršilni naslov, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Pravilo, da mora biti prehod terjatve oziroma obveznosti izkazana na kvalificiran način, je posledica tega, da naj bo izvršilno sodišče razbremenjeno ugotavljanja okoliščin v zvezi z obstojem terjatve. Izvršilno sodišče je vezano z načelom formalne legalitete in lahko upošteva samo tisto nasledstvo, ki se dokaže z javno ali po zakonu overjeno listino ali je ugotovljeno z deklaratorno sodno odločbo (tudi to je javna listina). Univerzalno nasledstvo, do katerega pride s smrtjo fizične osebe, se dokazuje s sklepom o dedovanju. Do takrat ni jasno ali bo nek dedič prevzel zapuščino ali ne in to je razlika s pravdnim postopkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016936
ZPP člen 154, 154/2.
spor majhne vrednosti - razveljavitev pogodbe - ničnost pogodbe - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje dela tožbe - odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank
Tožnica namreč s tožbo ni v celoti uspela, ampak je bil del obrestnega dela denarnega zahtevka zavrnjen, del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za razvezo kupne pogodbe oziroma njeno ničnost, pa je sodišče zavrglo. Odločitev o zavrženju tožbe ni mogoče šteti za uspeh tožnice niti ob upoštevanju dejstva, da je bil zavrženi del tožbe s strani tožnice vložen (tudi) kot obrambno sredstvo zoper tožbo toženke v zadevi V P 801/2016, ki jo je ta nato v teku postopka umaknila in se zahtevku odpovedala.
Nemoteno financiranje tožene stranke je namreč za nadaljnje poslovanje družbe odločilen pogoj. Zato je tudi po mnenju sodišča druge stopnje izpodbijani sklep skupščine tožene stranke "po presoji dobrega gospodarstvenika nujen, glede na okoliščine v katerih tožena stranka posluje", sicer bi lahko nastopile motnje in težave pri financiranju tožene stranke. Temeljna pravica delničarja do delitve bilančnega dobička ne more tako globoko posegati v poslovanje tožene stranke, da bi lahko poglobila sicer že obstoječo nedvomno ugotovljene težave v finančnem poslovanju tožene stranke.
″Tožnikovih″ sodnih taks ni mogoče šteti kot njegovih potrebnih stroškov. Tožnik je plačila sodnih taks oproščen, sodnih taks ni plačal in te ga zaradi oprostitve tudi ne bodo bremenile. Povedano drugače, zaradi oprostitve so sodne takse postale predmet razmerja med sodiščem in nasprotno stranko (tožencem) oziroma postopka po ZST-1. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z odločbo Bpp stroške tožnikovega odvetniškega zastopanja (stroške stranke) prisodilo na račun Bpp in ne neposredno tožniku, saj tožniku ni bila priznana brezplačna pravna pomoč v obliki odvetniškega zastopanja, ampak je bil le oproščen plačila pravdnih stroškov na prvi stopnji sojenja.Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku priznati stroške izvedenskega mnenja in naložiti tožencu, da le-te plača na račun Bpp.
Ker tožnik telesne okvare nima, spremembe pa so posledica bolezni, je bila z izpodbijanima odločbama zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje pravice do invalidnine pa utemeljeno zavrnjen.
Sodišče prve stopnje je postopek napačno ustavilo v celoti, namesto le v delu, glede katerega je bila tožba umaknjena (188. člen ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na 296,43 EUR, predmet razveljavitve. Pravilna je le odločitev o delni ustavitvi postopka glede 622,48 EUR. To predstavlja odločitev o 68 % vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je tožnik v sporu deloma uspel in je tožnikove stroške postopka neutemeljeno pobotalo s stroški tožene stranke.
Razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPVIZ) (2007) člen 75.. ZDR-1 člen 9, 9/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
pavšalna odškodnina - kolektivna pogodba - nezakonita odpoved - pogodbeno razmerje - dejavnost vzgoje in izobraževanja
V 75. členu KPVIZ je določena pavšalna odškodnina za nezakonite odločitve delodajalca in je to inštitut delovnega prava "sui generis", kot to izhaja iz več odločb Vrhovnega sodišča RS, v katerih je pojasnjeno, da se stranke kolektivne pogodbe lahko glede na določbe Konvencije št. 87 mednarodne organizacije dela (3. člen) in ZDR-1, ki v drugem odstavku 9. člena določa, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon. Torej s kolektivno pogodbo se prosto dogovarjajo in samostojno oblikujejo pravno obliko, vrsto, višino in pogoje odškodnine, katere namen je preprečevati nezakonita ravnanja delodajalca pri prenehanju delovnih razmerjih. Podpis kolektivne pogodbe predstavlja poenotenje volj in hotenj glede odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki jo izplača delodajalec delavcu za svoje nezakonite odločitve. Zato je določitev pavšalne odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki sicer pripada delavcu, poleg reparacijskega in reintegracijskega zahtevka v skladu s kolektivno voljo pogodbenih strank. Take pavšalne odškodnine veljavni predpisi ne prepovedujejo, zato je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da bi moralo sodišče ugotavljati elemente odškodninske odgovornosti v skladu z določbami OZ.
Ker pri tožnici do izdaje izpodbijane dokončne odločbe ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, je tožbeni zahtevek, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, utemeljeno zavrnjen.