CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSL00016716
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/3, 129/4.
spor majhne vrednosti - elektronske komunikacije - pogodbena kazen - sprememba pogojev - naročnikov odstop od pogodbe - obstoj pogodbe
Po stališču višjega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka s tem, ko je toženi stranki zaračunala strošek predčasne prekinitve aneksov (ki pa ga je kasneje sama stornirala), ni enostransko odstopila od pogodbe. Tega ni storila niti tožena stranka pri prenosu telefonskih številk, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pogodbena obveznost med strankama obstajala še naprej, pravilen.
Drugi odstavek 129. člena ZEKom-1 res določa, da imajo ob vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, naročniki pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Vendar pogodbena kazen v tej zadevi ni niti predmet spora niti ni del vtoževanega zahtevka tožeče stranke, zato se sodišče prve stopnje do tega pravilno ni opredeljevalo.
zastopanje družbe - skupno zastopanje - smiselna uporaba določb o delniški družbi - omejeno zastopanje družbe - prokurist
Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZGD-1 lahko statut ali pa nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. Ta določba se sicer nanaša na delniško družbo, vendar jo je smiselno uporabiti tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo. Tako zastopanje je mogoče v primeru, če ima družba (d.o.o.) dva ali več poslovodij, za katere velja skupno zastopanje za vse ali za nekatere od njih. V takem primeru se lahko določi, da direktor zastopa družbo skupaj z drugim direktorjem ali skupaj s prokuristom in v tem smislu nepravo mešano zastopanje olajšuje zastopanje zakonitih zastopnikov, ki so vezani na skupno zastopanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020524
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/4. ZKP člen 52, 52/1, 277, 277/1.
razžalitev - zasebna tožba - nasprotna zasebna tožba - vrnjena razžalitev - rok za vložitev zasebne tožbe
Nasprotno tožbo sme obdolženec vložiti do konca glavne obravnave zoper tožilca, ki je razžalitev vrnil. Za vrnjeno razžalitev gre v kolikor zasebni tožilec (po nasprotni zasebni tožbi: obdolženec) vrne razžalitev obdolžencu (po nasprotni zasebni tožbi: zasebnemu tožilcu) na način, da se odzove na izjave, ki so predmet prvotne zasebne tožbe.
Zasebna tožba se vloži v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (52. člen ZKP).
sodba na podlagi pripoznave - plača - plačilo razlike plače - odločitev o pravdnih stroških
Toženka je tožnici dolgovala razlike v plači s pripadajočimi obrestmi. Toženka je tožnici še pred vložitvijo tožbe najprej plačala razliko v plači, vendar brez obresti. Nato je plačala še del obresti, vendar po mnenju tožnice premalo. Zato je za razliko obresti tožnica vložila tožbo za plačilo 266,61 EUR in v sporu uspela za znesek 214,61 EUR (80,50 %), za znesek 52,00 EUR (19,50 %) pa in je tožbo umaknila. Iz navedenega izhaja, da je toženka dala povod za tožbo, saj pred vložitvijo tožbe tožnici ni plačala celotne terjatve. Ker pa je tožnica iz naslova sporne terjatve zahtevala preveč, je potrebno upoštevati, da je v pravdi le deloma zmagala.
OZ člen 174, 174/2.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 193, 193/1, 193/2.
odškodninski zahtevek zpiz - uporaba določil zakona
Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode ni upravičen.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/2.
izvedenina - ustno mnenje izvedenca
Pravna podlaga za priznanje nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja je podana v 249. členu ZPP ter v 52. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ta v drugem odstavku določa, da za ustno podajanje izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 35,00 EUR.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018643
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - viličar - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - premoženjska škoda
Ugotovljene okoliščine v zvezi z delom viličarja, pri katerem je prišlo do nezgode, zlasti dejstvo, da je tožnik delo opravljal v območju viličarja, ki je nalagal in prevažal od več sto kilogramov do več kot tono težke železne profile, so okoliščine, zaradi katerih je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Za škodo od nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti pa v skladu s 150. členom OZ odgovarja njen imetnik oziroma tisti, ki se z njo ukvarja, to je tožena stranka.
Ob tem, da tožena stranka ni zagotovila, da bi se delo, ki ga je opravljal tožnik, to je vrtanje lukenj v železne profile, izvajalo v varni razdalji od območja nalaganja že obdelanih profilov s strani viličarista in da v času nakladanja železnih profilov ni zagotovila ustreznega nadzora, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o opustitvi dolžnega ravnanja s strani tožene stranke.
plačilo prispevkov za socialno varnost - zavrženje tožbe - sodna pristojnost - delovni spor - bruto plača - neto plača
V našem plačnem sistemu je uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače ter da oženje pristojnosti delovnega sodišča izključno na odločanje o delavčevi pravici do neto plače ni ustrezno. Delavec ima namreč pravico do bruto plače (po določbah 126. do 129. člena ZDR-1), katere del so davki in prispevki, ki jih je delodajalec dolžan plačevati za delavca v skladu s predpisi. Delavcu ni mogoče odreči sodnega varstva za terjatve iz naslova neizplačane bruto plače, do katere je upravičen po pogodbi o zaposlitvi, zato je za tovrstne spore delovno sodišče stvarno pristojno v skladu z določbo točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Za tak spor gre tudi v obravnavanem primeru, v katerem tožnica od tožene stranke zahteva plačilo obračunanih zapadlih prispevkov. Obveznost plačila bruto plače je namreč primarno civilna obveznost iz delovnega razmerja, sodišče pa v delovnem sporu, kot je obravnavani, v ničemer ne posega v pristojnosti davčnih organov, ker delavec uveljavlja svojo pravico do bruto plače, ki vključuje pravico do plačila prispevkov, na podlagi podatkov davčnega organa.
Po 2. odstavku 34. člena ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, in sicer v roku 30 dni po prejemu pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je vložena pred potekom roka. Če je rok zamujen iz opravičenih razlogov, je v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku mogoč predlog za vrnitev v prejšnje stanje (3. odstavek). Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejemu izredne denarne socialne pomoči, oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč. Če tega ne stori, ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena, ali ni bila uporabljana v predpisanem roku, ni upravičen do izredne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema istovrstne denarne dajatve, razen v primeru vložitve nove vloge zaradi naravne nesreče ali višje sile (4. odstavek).
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-1, 12b/1-2. ZPP člen 108, 337, 337/1.
olajšave pri plačilu sodnih taks - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - kratkoročne terjatve - relevantni podatki - pozivni sklep - poziv na dopolnitev predloga - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo.
1. Obdolženec se znajde v kazenskem postopku za dve najhujši kaznivi dejanji, neposredno po dejanjih grozi najbližjim sosedom oškodovancev, ki pokličejo policijo, ob prihodu katere se obdolženec sploh ne upira, policija pa na kraju samem najde eno truplo in ranjenko, ki zaradi obdolženčevega početja kmalu za tem umre. Pritožbeno sodišče se sprašuje, kaj bi moralo, sledeč zagovornikovim pritožbenim navedbam, biti še podano, da bi lahko govorili o neogibnosti pripora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo notarski zapis, ki ni bil preveden in je zato napačno zaključilo, da notarski zapis dokazuje komunikacijo med tožnico in prokuristom. Zapis ne dokazuje vsebine pogovora pravdnih strank. Tožena stranka je pritožbi priložila svoj prevod sms sporočil, iz katerih izhaja, da se je tožnica s prokuristom tožene stranke pogovarjala izključno o računalniški miški in ne o razlogih za odsotnost z dela. Pravilno tožena stranka v pritožbi opozarja, da je prevod sms sporočil bistven, ker je potrebno ugotavljati vsebino sms sporočil glede tega, ali je tožnica sporočila prokuristu svojo odsotnost zaradi bolniškega staleža in za navedeno ni relevantna zgolj dokazana komunikacija po telefonu, temveč je bistvena vsebina te komunikacije. Sodišče prve stopnje v tem delu (glede vsebine pogovora med prokuristom in tožnico) dejanskega stanja ni ugotavljalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.
Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti (prvi odstavek 177. člena ZDR-1). Toženec v času odpovednega roka neupravičeno ni prišel na delo in tudi ni opravil primopredaje tehnične dokumentacije, ki je bila potrebna za izdelavo plastenke. To dokumentacijo je celo odtujil in iz sistema tožeče stranke zbrisal parametre za izdelavo sporne plastenke. S temi protipravnimi ravnanji je toženec tožeči stranki povzročil škodo, saj je morala pri proizvajalcu strojev poiskati tehnično pomoč, tj. nastavitev kalupa oziroma vnos tehničnih parametrov, da je lahko izvedla nujno proizvodnjo plastenk. Škodo je povzročil naklepno, saj dokumentacije ni želel predati (oziroma vnovično vnesti parametre v postopku primopredaje) kljub pozivom tožeče stranke.
prednostna terjatev - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - odpadel pravni interes
Izvršilno sodišče odloči o poplačilu ne samo po stanju, ki ga je ugotovilo na naroku, ampak tudi upošteva stanje, kot izhaja iz spisov (prvi odstavek 208. člena ZIZ), v obravnavani zadevi iz spisa v zadevi I 329/2014. Ko je terjatev poplačana, ta ugasne. Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje dejstvu, da je do navedenega poplačila prišlo, ampak si neutemeljeno prizadeva, za (ponovno) poplačilo iste preživninske terjatve še v obravnavani zadevi.
Določila drugega odstavka 208. člena ZIZ, da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka, ni dopustno razumeti mimo temeljne procesne predpostavke pravnega interesa, na obstoj katerega pazi sodišče ves čas postopka. Upnik prednostne preživninske terjatve nima več pravnega interesa, da zahteva njeno poplačilo v izvršilnem postopku, če je ta prenehala, v obravnavani zadevi s poplačilom v drugem izvršilnem postopku.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - podjemna pogodba - obličnost pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Podjemna pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že tedaj, ko je tožeča stranka prejela elektronsko sporočilo tožene stranke, da njeno ponudbo sprejema. Za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, tako ne more biti več pravno odločilno dejstvo, ali je tožena stranka naročilnico dodatno še podpisala in jo poslala po pošti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - pravnomočna odločitev - izostanek stranke z naroka - opravičilo
Tožena stranka s pritožbenimi navedbami smiselno izpodbija ugotovitev o nezakonitosti izredne odpovedi, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Zato v pritožbenem postopku zoper izpodbijano sodbo, s katero je odločeno le o reparacijskem zahtevku, sodni razvezi in denarnem povračilu, teh pritožbenih navedb ni mogoče ponovno presojati.
Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izvedlo narok za glavno obravnavo kljub opravičeni odsotnosti tožene stranke. V sodnem spisu namreč ni podatka ali dokazila o tem, da bi tožena stranka sporočila odsotnost, niti, da bi razlog za odsotnost opravičila. Tudi sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da je vabilo za toženo stranko izkazano, vendar izostanek ni opravičen. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo določb pravdnega postopka, ko je izvedlo narok kljub odsotnosti tožene stranke.
ločitvena pravica - več maksimalnih hipotek - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - poplačilo ločitvenega upnika - prijava terjatev v stečaju
Na istih nepremičninah je v korist istega zastavnega upnika dopustna ustanovitev dveh ali več maksimalnih hipotek. Vse vodijo do (ločenega) poplačila do zneska, določenega v vsaki od teh hipotek.
Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, saj ocena, ki ima podlago v navedenem določilu, ni enaka dokazni oceni, ki jo sodišče sprejme, ko odloča o obtožbi na podlagi opravljene glavne obravnave (drugi odstavka 355. člena ZKP), ampak predstavlja oceno oz. ugotovitev, ali iz obtožnega predloga in predlaganih dokazov izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da se je sodišče prve stopnje ob materialnem preizkusu obtožnega akta (že) spustilo v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oz. je pri nasprotujočih si dokazih (izpoved oškodovanca in zaslišanih prič) tehtalo, kateri so bolj prepričljivi in skladni z drugimi dokazi, torej je opravilo dokazno oceno po metodološkem napotku iz drugega odstavka 355. člena ZKP.
Ker tožnik telesne okvare nima, spremembe pa so posledica bolezni, je bila z izpodbijanima odločbama zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje pravice do invalidnine pa utemeljeno zavrnjen.