ZEPDSV člen 7, 18, 19.. ZDR-1 člen 136, 136/2, 16, 161/1, 184.
nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci - pobot izplačila plače - soglasje delavca - evidenca o izrabi delovnega časa
Glede podano trditveno podlago, ko je tožnik navajal število ur, predložil vso dokumentacijo, s katero je razpolagal ter tudi predlagal sodišču, da toženo stranko pozove k predložitvi podatkov o opravljenem delu oziroma o številu kilometrov ter urah, ki jih je opravil, tožena stranka pa zakonsko določene evidence ni vodila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo trditve tožnika ter se oprlo na evidenco delovnega časa, ki jo je navsezadnje pri obračunu plače upoštevala tudi tožena stranka ter tožbenemu zahtevku glede plačila nadur ugodilo.
V skladu z drugim odstavkom 136. člena ZDR-1 delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na zapis iz pogodbe o zaposlitvi, da tožnik soglaša s takšnim odtegovanjem zneskov. Takega predhodnega in povsem splošnega zapisa, ko sploh še ni podane nobene škode, in na katerega delavec pristane kot šibkejša stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti za pisno soglasje po drugem odstavku 136. člena ZDR-1.
V zvezi z definicijo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 in njegovo izvršitvijo v opustitveni obliki, pri kateri storilec opusti dolžnosti svojega ravnanja v skladu z določeno blanketno izpolnitveno normo, z vidika ugotavljanja obstoja tovrstnega storilčevega položaja ni pomemben le formalni položaj ali status vsakokratnega storilca, ampak tudi njegov dejanski položaj, iz katerega lahko izhajajo njegove garantne dolžnosti. Gre za dejansko vprašanje, ki v okoliščinah konkretnega primera ni povezano le z ugotavljanjem, kdo je bil podpisnik koncesijske pogodbe, ampak zahteva podrobnejše ugotavljanje, kdo je tudi dejansko deloval kot koncesionar.
prednostna terjatev - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - odpadel pravni interes
Izvršilno sodišče odloči o poplačilu ne samo po stanju, ki ga je ugotovilo na naroku, ampak tudi upošteva stanje, kot izhaja iz spisov (prvi odstavek 208. člena ZIZ), v obravnavani zadevi iz spisa v zadevi I 329/2014. Ko je terjatev poplačana, ta ugasne. Dolžnik v pritožbi ne nasprotuje dejstvu, da je do navedenega poplačila prišlo, ampak si neutemeljeno prizadeva, za (ponovno) poplačilo iste preživninske terjatve še v obravnavani zadevi.
Določila drugega odstavka 208. člena ZIZ, da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka, ni dopustno razumeti mimo temeljne procesne predpostavke pravnega interesa, na obstoj katerega pazi sodišče ves čas postopka. Upnik prednostne preživninske terjatve nima več pravnega interesa, da zahteva njeno poplačilo v izvršilnem postopku, če je ta prenehala, v obravnavani zadevi s poplačilom v drugem izvršilnem postopku.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - podjemna pogodba - obličnost pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Podjemna pogodba med pravdnima strankama je bila sklenjena že tedaj, ko je tožeča stranka prejela elektronsko sporočilo tožene stranke, da njeno ponudbo sprejema. Za presojo, ali je bila pogodba sklenjena, tako ne more biti več pravno odločilno dejstvo, ali je tožena stranka naročilnico dodatno še podpisala in jo poslala po pošti.
Manjkajoče (minus) ure v zimskih mesecih, to so ure, za katere je tožnik prejel plačilo, čeprav dela ni opravljal, so se kompenzirale s presežkom opravljenih ur iz preteklega leta. Navedene presežke ur je tožnik izrabil v dnevih, ko je v celoti izrabil letni dopust za leto 2013, na delu pa ga ni bilo. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno izhajalo iz ugotovitve izvedenskega mnenja o seštevku vseh opravljenih nadur tožnika (758,95 nadur), od katerega je odštelo seštevek ur, ko tožnik kljub plačilu dela ni opravljal ter ni koristil dopusta (296 ur). Razliko nadur (462,95 nadur) torej predstavljajo nadure, ki se niso kompenzirale z njegovo odsotnostjo v zimskih mesecih in jih je tožena stranka zato tožniku dolžna plačati. Za nadure, ki so se kompenzirale s tožnikovo odsotnostjo v razmerju 1 : 1, pa je tožena stranka dolžna plačati 30 % dodatka za nadure.
1. Obdolženec se znajde v kazenskem postopku za dve najhujši kaznivi dejanji, neposredno po dejanjih grozi najbližjim sosedom oškodovancev, ki pokličejo policijo, ob prihodu katere se obdolženec sploh ne upira, policija pa na kraju samem najde eno truplo in ranjenko, ki zaradi obdolženčevega početja kmalu za tem umre. Pritožbeno sodišče se sprašuje, kaj bi moralo, sledeč zagovornikovim pritožbenim navedbam, biti še podano, da bi lahko govorili o neogibnosti pripora.
Dejstvo, da je tožnik plačilo prejel 5. 12. 2017, tožbo pa umaknil 31. 5. 2018, ne pomeni, da tožbe ni umaknil takoj. Med izvršenim plačilom in umikom tožbe je poteklo skoraj šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
Če je predlagatelj pravzaprav želel zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je zaradi organizacije novega sistema planiranja proizvodnje prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu vodje optimizacije zalog pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dejansko ni prišlo do prenehanja potrebe po delu tožnika. Iz dejanskih ugotovitev je mogoče razbrati, da je šlo pri toženi stranki pravzaprav za več vezanih novih zaposlitev na delovnih mestih, v posledici katerih je bila nato tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Iz izpovedi delavke, ki dela kot organizator optimalne proizvodnje izhaja, da opravlja isto delo, kot ga je pred premestitvijo na delovno mesto organizator optimalne proizvodnje opravljal sodelavec, ki pa na svojem novem delovnem mestu izvaja del nalog, ki jih je imel tožnik. Ta je bil torej zaposlen oziroma premeščen na (novo) delovno mesto, na katerem je izvajal zadolžitve, ki jih je imel pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnik, njegove naloge pa je prevzela novo zaposlena, ki je v času tožnikove zaposlitve v oddelku delala kot študentka.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-1, 12b/1-2. ZPP člen 108, 337, 337/1.
olajšave pri plačilu sodnih taks - predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - kratkoročne terjatve - relevantni podatki - pozivni sklep - poziv na dopolnitev predloga - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje postopa po 108. členu ZPP, če predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne vsebuje vseh podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ne pa v primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine v zvezi s slabim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem, ki naj bi utemeljevale predlagano taksno olajšavo.
ZUTD člen 60, 60/1, 69, 70, 70/2, 70/3, 180, 180/2.. ZZZPB-UPB1 člen 25a, 25a/3.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - zavarovalna doba
Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.
Prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD je zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna.
ZJU člen 25.. Zakon o obrambi člen 100a.. ZDR-1 člen 200, 200/5.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. ZKolP člen 10, 10/1, 11, 11/1.. ZRSin člen 7.
solidarnostna pomoč - denarna terjatev iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je vse izpodbijane odločbe odpravilo kot nezakonite, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča vsebinska presoja odločbe z dne 12. 6. 2017 (v zvezi z odločbo z dne 4. 11. 2016) zaradi prepoznega uveljavljanja sodnega varstva ne pride v poštev. Vseeno to ne pomeni, da je v posledici dokončne in pravnomočne odločbe z dne 12. 6. 2017 neutemeljen tudi tožnikov denarni zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči za leto 2014.
Ker gre za denarno terjatev, za katero velja pravilo neposrednega uveljavljanja sodnega varstva iz petega odstavka 200. člena ZDR-1, dokončna odločba o tem, da se solidarnostna pomoč ne prizna, ni ovira za to, da tožnik v sodnem sporu ne bi mogel doseči priznanja te denarne terjatve. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnikova prošnja za solidarnostno pomoč ni zahteva v smislu 100.a člena ZObr, temveč zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči iz tretjega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar pa prav tako ne spremeni tega, da gre za uveljavljanje denarne terjatve in ne za odločanje o zahtevi za varstvo pravic. Izdane odločbe so torej nezakonite tudi zato, ker je tožena stranka o prošnji za solidarnostno pomoč odločala kot o zahtevi za varstvo pravic, za kar ni imela pravne podlage.
Upravičenosti do solidarnostne pomoči ni možno pogojevati s podajo zahteve. Ta je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje relevantna zlasti za presojo zapadlosti terjatve oziroma zamude s plačilom (kar je upoštevalo pri odločitvi o začetku teka zakonskih zamudnih obresti), ne vpliva pa na samo pravico na način, da bi bila pravica do solidarnostne pomoči izgubljena, če delavec (oziroma kot določa Aneks, sindikat) v določenem roku ne poda zahteve.
Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana). Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil seznanjen, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka), kar pomeni, da jo je umaknil pravočasno.
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f.. ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZS člen 113a.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 5, 5/2, 5/3.
To, da je v evidencah določen dan označen kot prost obveznosti, ne pomeni, da v sodnem sporu ni dopustno preveriti, ali je bila formalna označba pravilna - ali so bili torej pripadniki SV takrat dejansko res prosti. Tožnik je dokazal nasprotno.
pritožba zoper sklep o stroških - pravdni stroški po uspehu - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - akcesornost stroškovnega zahtevka
Odločitev o povrnitvi stroškov je načeloma akcesorne narave. Odvisna je od uspeha posamezne stranke v postopku (temeljno merilo). To merilo kot korektiv dopolnjuje načelo krivde in posebna pravila za določene vrste stroškov.
OZ člen 174, 174/2.. ZPIZ-2 člen 190, 190.a, 193, 193/1, 193/2.
odškodninski zahtevek zpiz - uporaba določil zakona
Res so bila izplačila, ki so predmet tožbenega zahtevka, izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1. 1. 2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1. 1. 2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode ni upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predsednik uprave - odpoklic s funkcije - predhodno vprašanje
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto predsednika uprave tožene stranke. Ker ga je nadzorni svet tožene stranke s te funkcije razrešil, posledično ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela predsednika uprave in mu je zato tožena stranka zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da že sama razrešitev oziroma odpoklic (ki ni predmet delovnega spora) z vidika pogodbe o zaposlitvi pomeni utemeljen razlog za odpoved.
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi razrešitve (odpoklica) z mesta direktorja oziroma predsednika uprave ne gre za predhodno vprašanje v predmetnem sporu, saj odločitev o zakonitosti odpoklica ne predstavlja vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje v smislu 13. člena ZPP, od katerega bi bila odvisna odločitev sodišča v sporu glede zakonitosti odpovedi. Tudi, če bo tožnik uspel v gospodarskem sporu, ki se nanaša na zakonitost oziroma ničnost sklepov nadzornega sveta tožene stranke v zvezi z odpoklicem tožnika z mesta predsednika uprave, to ne more vplivati na obstoj razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017148
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 269/1-2.
zavrženje obtožnice - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - vsebina obtožnice - opis dejanja v obtožnem aktu - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve se zahteva vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element, ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti.
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, med drugim, da je ob nastanku invalidnosti zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta (2. alineja 42. člena ZPIZ-2). Zavarovančeva delovna leta znašajo 56 let, ena tretjina delovnih let pa znaša 18 let in 8 mesecev. V tem primeru pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine, kajti pokojni zavarovanec je dopolnil le 8 let, 6 mesecev in 13 dni pokojninske dobe, kar pa je premalo. Ker v BIH tudi nima dopolnjene pokojninske dobe, s tem odpade tudi možnost seštevanja pokojninskih dob, upoštevaje določbe Sporazuma.
Obtoženčeva prištevnost, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke je v zadostni meri pojasnjena, celovito branje teh razlogov, vključno z ostalimi, ki so tudi relevantni za izbiro in odmero kazenske sankcije, pa pokaže, da je sodišče to okoliščino v zadostni meri upoštevalo. Obtoženčevo specialno povratništvo je že po naravi stvari same okoliščina, ki jo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upošteva.