CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017470
SPZ člen 118. OZ člen 10, 131. ZPP člen 7, 212, 214, 451, 453, 495, 495/1. SZ-1 člen 5, 51.
spor majhne vrednosti - upravnik večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - zdrs snega s strehe - premoženjska škoda - predvidljivost dogodka - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - krivdna odgovornost
Tako streha kot parkirišče predstavljata skupna dela stavbe (5. člen SZ-1), zato je sodišče prve stopnje podlago za odločitev pravilno iskalo v določbah o krivdni odgovornosti (131. člen v zvezi z 10. členom OZ) zavarovanca tožeče stranke in presodilo, da nastala škoda (v pretežnem deležu) izvira iz opustitve zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem skupnih delov upravljane stanovanjske stavbe.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - utemeljenost stroškov
Upravitelj potrebuje soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, zakon pa ne predpisuje, da bi tako soglasje potreboval tudi za sklenitev pogodbe v zvezi s servisom hladilnega sistema. Upravitelj je s sklenitvijo pogodbe za servis hladilnega sistema stečajnega dolžnika veljavno zavezal, zato mora tudi plačati storitve za servis.
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1.. ZAgrS člen 50.. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1, 213/4, 221.
zapuščinski postopek - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - agrarna skupnost - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - pravica do članstva v agrarni skupnosti - pravno varstvo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Namen ZPVAS je, da bi premoženjske pravice pridobil tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil. Iz tega razloga je sodna praksa že zavzela stališče, da je v primeru, ko pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija izbire za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, potrebno dediču omogočiti pravno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je zaradi zagotovitve možnosti dedovanja zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
OZ člen 569, 569/1, 574, 574/1.. ZPP člen 110, 110/2, 110/4, 323, 323/1, 339, 339/1.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - veljavnost pogodbe - podaljšanje roka za odgovor na pripravljalno vlogo - prekoračitev roka za izdelavo sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je podane razloge pravilno štelo za t.i. opravičene razloge v smislu drugega odstavka 110. člena ZPP ter tožnici podaljšalo rok za podajo odgovora na prvo pripravljalno vlogo toženca do 30. 8. 2015. Z manifestacijo te odločitve v obliki dopisa, namesto v obliki sklepa, tudi ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Po določbi četrtega odstavka 110. člena ZPP je namreč pritožba zoper to odločitev izrecno izključena, pred odločitvijo o podaljšanju roka pa nasprotni stranki tudi ni treba zagotoviti pravice, da se o predlogu izjavi.
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi res (krepko) prekoračilo 30 dnevni instrukcijski rok, ki je za izdelavo pisne sodbe določen v prvem odstavku 323. člena ZPP, vendar gre pri tem upoštevati, da so bila zaslišanja prič (in strank) v celoti zvočno snemana, zato je tudi v daljšem časovnem obdobju možna verodostojna reprodukcija tega procesnega dejanja. Nenazadnje pa pritožba ne konkretizira, katero izpovedbo je sodišče napačno povzelo ali interpretiralo ter v katerem delu je bilo zaradi tega dejansko stanje zmotno (nepopolno) ugotovljeno.
ZFPPIPP člen 331, 343, 345, 346, 346/2, 346/2-1, 347, 347/2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - predmet prodaje - osnovna sredstva - poslovna celota - ocena vrednosti premičnega premoženja - pritožba ločitvenega upnika
Pozvani ločitveni upnik je svoje mnenje podal, pritožnica kot ločitvena upnica na premoženju, ki ni predmet obravnavane prodaje, pa niti nima interesa za pritoževanje glede dolžnosti pridobitve mnenja ločitvenega upnika.
Poslovna celota so namreč stvari in druge premoženjske pravice, ki predstavljajo opravljanje podjema, temu kriteriju pa sama osnovna sredstva ne zadostujejo, saj gre zgolj za stvari, ne pa tudi za podjem.
ZPP člen 105, 105/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
popolnost vloge - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe
Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso tako praviloma sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Navedene sestavine podpisa pravne osebe sodišču ob prejemu vloge omogočajo presojo, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Ugovor dolžnika je pri navedbi PODPIS DOLŽNIKA vseboval žig dolžnika in lastnoročni podpis. K ugovoru je bil priložen tudi listinski dokaz, iz katerega izhaja, da je direktor in tako zakoniti zastopnik dolžnika, P. M., kar sicer izhaja tudi iz podatkov sodnega registra. Upoštevaje navedeno pa je tudi iz lastnoročnega podpisa na ugovoru mogoče razbrati, da ga je podpisal ravno direktor, saj podpis vsebuje začetnico njegovega imena - P. in njegov priimek - M.
URS člen 22.. ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14.. ZPPreb-1 člen 5, 5/1.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - fikcija osebne vročitve - prijavljeno stalno prebivališče - dejansko stalno prebivališče - sprememba naslova stalnega prebivališča - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor.
pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - faza glavne obravnave
Določba 340. člena ZKP ureja odločanje o izločitvi nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi. Zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje delno ugodilo zagovornikovemu predlogu za izločitev dokazov, v ostalem predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev zavrnilo in samo po uradni dolžnosti izločilo določene dokaze, posebna pritožba ni dovoljena, saj se po četrtem odstavku 340. člena ZKP navedena odločitev lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo.
Gre za tipično zmoto v izjavi. Toženka očitno ni hotela stikov do 24. 8., pač pa do 20. 8., izjavila pa je, da si jih želi. Tega se ne da sanirati s popravnim sklepom.
ZD člen 130, 131, 131/1, 131/2.. ZZZDR člen 180, 181-3, 181-5, 185, 211, 212, 215.
zapuščinski postopek - neznani dediči - skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik - privolitev skrbnika - kolizija interesov
Skrbnik zapuščine je tudi skrbnik za posebni primer v smislu ZZZDR, zanj veljajo tudi določbe ZZZDR, ki urejajo pravni položaj skrbnika. Po določbi 180. člena ZZZDR se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Sodna praksa je enotna, da se privolitev nanaša le na fizično osebo, ki se postavi za skrbnika, ni pa potrebna privolitev v primeru, ko se za skrbnika postavi center za socialno delo. Prav tako ni ovire, da sodišče kot skrbnika za posebni primer ne bi postavilo centra za socialno delo.
ugovor upnika - posebna razdelitev - končni načrt razdelitve - odločitev o ugovoru
Sodišče je o svoji odločitvi glede pritožnikovega ugovora obvestilo upravitelja, kar pa ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu oziroma obrazložiti. S sklepom o prvi razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019792
ZDR-1 člen 6, 7, 179.. ZDR člen 6a, 184.. OZ člen 131, 131/1.
enako obravnavanje - diskriminacija - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vsakega izmed toženi stranki s strani tožnice očitanih ravnanj in do vseh tožničinih navedb v njeni vlogi, nato pa se je opredelilo tudi do vseh ravnanj skupaj in pravilno presodilo, da tožnica s strani tožene stranke ni bila neenako obravnavana in trpinčena na delovnem mestu.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačana plača - prenos podjetja - sprememba delodajalca - odpravnina - delovnopravna koninuiteta
Pravilen je zaključek, da je bila podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri toženi stranki in pri njenih prejšnjih dveh delodajalcih. Tožnica je ves čas od spornega dne dalje in tudi pri toženi stranki opravljala enako delo, v istih prostorih, z istimi sredstvi (le enkrat vmes je prišlo do tega, da so ji zamenjali pisarno in računalnik), ugotovljeno je bilo, da je vseskozi delala po navodilih nadrejenega, kot tudi to, da so bile vse tri družbe, v katerih je delala tožnica, povezane družbe. Ob tem je nadalje pomembno dejstvo, da je tudi direktor tožene stranke potrdil, da je šlo pri prehodu tožnice pri prejšnjih delodajalcih za spremembo delodajalca. Odločilno je, da je bilo delo tožnice v vseh treh družbah (v bistvenem) enako oziroma, da se je poleg tega obseg dela tožnice tudi povečeval (ob siceršnjih enakih zadolžitvah).
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
Okoliščina, kdaj je naslovnik pisanje tudi fizično oziroma dejansko prejel, je brezpredmetna, saj se vročitev v takih primerih šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.