Gre za tipično zmoto v izjavi. Toženka očitno ni hotela stikov do 24. 8., pač pa do 20. 8., izjavila pa je, da si jih želi. Tega se ne da sanirati s popravnim sklepom.
ugovor upnika - posebna razdelitev - končni načrt razdelitve - odločitev o ugovoru
Sodišče je o svoji odločitvi glede pritožnikovega ugovora obvestilo upravitelja, kar pa ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu oziroma obrazložiti. S sklepom o prvi razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP.
Tožnici niso bila dana primerna in jasna navodila o tem, v kakšnem časovnem obdobju naj opravlja kontrolne UZ desne ledvice. Če bi urolog navedel časovne intervale UZ preiskav, bi bil drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, kar pomeni v obdobju 16 mesecev po odstranitvi katetra, pri tožnici pa je bil opravljen v obdobju 18 mesecev. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo obstoj vzročne zveze med opustitvijo pravočasno opravljenih UZ preiskav in nastankom škode, to je močno okrnjena funkcija desne ledvice, ki je imela za posledico njeno odstranitev. Toženki tekom postopka nista zatrjevali ali dokazali, da bi bilo v primeru, če bi bil pri tožnici drugi UZ opravljen v roku 12 mesecev po prvem, vse brez posebnosti ter se zato v pritožbah neutemeljeno sklicujeta na to, da je „odločitev sodišča prve stopnje napačna“.
stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - utemeljenost stroškov
Upravitelj potrebuje soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, zakon pa ne predpisuje, da bi tako soglasje potreboval tudi za sklenitev pogodbe v zvezi s servisom hladilnega sistema. Upravitelj je s sklenitvijo pogodbe za servis hladilnega sistema stečajnega dolžnika veljavno zavezal, zato mora tudi plačati storitve za servis.
upravljanje stečajne mase - oddajanje nepremičnine v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - višina najemnine
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, za mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema.
prodaja električne energije - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - razlaga pogodbe - kraj izpolnitve obveznosti - merilno mesto - sprememba uporabnika merilnega mesta - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti - povrnitev škode - poslovna odškodninska odgovornost - razbremenitev odškodninske odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - notranja in zunanja tveganja - ravnanje pogodbenih partnerjev
Tako v teoriji kot v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba razlikovati med zunanjimi in notranjimi tveganji, pri čemer dolžnik za notranja tveganja odgovarja, odgovornosti pa se lahko v skladu z 240. členom OZ razbremeni le v primeru, da gre za zunanja tveganja (rizike), torej tveganja, na katera ne more vplivati. Ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika sodijo med notranja tveganja, torej tveganja, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati. Tu ne gre za njegovo krivdo, saj je poslovna odškodninska odgovornost odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti. Po 240. členu OZ se dolžnik lahko razbremeni odgovornosti le tako, da dokaže, da ne gre za notranje, temveč za zunanje tveganje. Odpoved ali sprememba koncesijske pogodbe v času od sklenitve pogodbe do začetka dobave elektrike zagotovo predstavlja notranje tveganje tožene stranke, torej tveganje, ki ga je pripisati toženi stranki, ki ga lahko tudi lažje obvladuje in sanira posledice morebitnega nastanka škode (tudi z morebitnim odškodninskim zahtevkom do partnerja iz koncesijske pogodbe).
ZD člen 130, 131, 131/1, 131/2.. ZZZDR člen 180, 181-3, 181-5, 185, 211, 212, 215.
zapuščinski postopek - neznani dediči - skrbnik zapuščine - skrbnik za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik - privolitev skrbnika - kolizija interesov
Skrbnik zapuščine je tudi skrbnik za posebni primer v smislu ZZZDR, zanj veljajo tudi določbe ZZZDR, ki urejajo pravni položaj skrbnika. Po določbi 180. člena ZZZDR se za skrbnika postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Sodna praksa je enotna, da se privolitev nanaša le na fizično osebo, ki se postavi za skrbnika, ni pa potrebna privolitev v primeru, ko se za skrbnika postavi center za socialno delo. Prav tako ni ovire, da sodišče kot skrbnika za posebni primer ne bi postavilo centra za socialno delo.
Upnica je umaknila predlog za zavarovanje in je posledično že izdan sklep o ustavitvi, ki je le deklaratorne narave, z ustavitvijo postopka, ki je nedvomno dolžniku v korist, pa je dolžnik tudi dosegel svoj interes, ki ga je zasledoval s pritožbo, zato mu pravni red ne priznava več pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj tudi, če bi bila pritožba utemeljena, dolžnik ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.
Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - faza glavne obravnave
Določba 340. člena ZKP ureja odločanje o izločitvi nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi. Zoper izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje delno ugodilo zagovornikovemu predlogu za izločitev dokazov, v ostalem predlog obdolženčevega zagovornika za izločitev zavrnilo in samo po uradni dolžnosti izločilo določene dokaze, posebna pritožba ni dovoljena, saj se po četrtem odstavku 340. člena ZKP navedena odločitev lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo.
poslovna goljufija - eventualni naklep - nastala škoda - objektivni pogoj kaznivosti
Vse okoliščine, ki jih pritožnik navaja v pritožbi (da je obdolženčeva družba poslovno sodelovala z oškodovano družbo pri več različnih naročilih za nemško in avstrijsko družbo in sicer C., H. G. ter Z. G. že v letu 2011, da so bili naročniki resni, vsi projekti ter naročila izvedena in plačana, nadalje, da je imela družba v inkriminiranem času blokirane račune, da pa je za poravnavo plačila oškodovani družbi obljubila, da ji bo pripeljala poslovne partnerje iz tujine in s provizijo, ki bi jo pri tem dobila, kompenzirala dolg, ter obljubila obročno plačilo dolga v treh letih) potrjujejo prav to, kar ugotavlja sodišče prve stopnje glede naklepa, da se je obdolženi zavedal, da je družba D. P. d.o.o. neplačevita in da lahko pride do neplačila obveznosti, pa je v to vseeno privolil, da bi na tak način zagotovil nadaljnje poslovanje svoje družbe
ZPVAS člen 1, 1/1, 8, 8/1.. ZAgrS člen 50.. ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1, 213/4, 221.
zapuščinski postopek - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - agrarna skupnost - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - pravica do članstva v agrarni skupnosti - pravno varstvo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Namen ZPVAS je, da bi premoženjske pravice pridobil tisti od dedičev, ki jih potrebuje in jih bo dejansko koristil. Iz tega razloga je sodna praksa že zavzela stališče, da je v primeru, ko pravila agrarne skupnosti nimajo objektivnega kriterija izbire za vstop v članstvo, ki bi ustrezal namenu zakona, oziroma ko agrarna skupnost pri odločanju o sprejemu v članstvo temu ne sledi, potrebno dediču omogočiti pravno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je zaradi zagotovitve možnosti dedovanja zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo z vložitvijo ustreznega zahtevka za včlanitev v agrarno skupnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neizplačana plača - prenos podjetja - sprememba delodajalca - odpravnina - delovnopravna koninuiteta
Pravilen je zaključek, da je bila podana delovnopravna kontinuiteta tožnice pri toženi stranki in pri njenih prejšnjih dveh delodajalcih. Tožnica je ves čas od spornega dne dalje in tudi pri toženi stranki opravljala enako delo, v istih prostorih, z istimi sredstvi (le enkrat vmes je prišlo do tega, da so ji zamenjali pisarno in računalnik), ugotovljeno je bilo, da je vseskozi delala po navodilih nadrejenega, kot tudi to, da so bile vse tri družbe, v katerih je delala tožnica, povezane družbe. Ob tem je nadalje pomembno dejstvo, da je tudi direktor tožene stranke potrdil, da je šlo pri prehodu tožnice pri prejšnjih delodajalcih za spremembo delodajalca. Odločilno je, da je bilo delo tožnice v vseh treh družbah (v bistvenem) enako oziroma, da se je poleg tega obseg dela tožnice tudi povečeval (ob siceršnjih enakih zadolžitvah).
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 18. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 6 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je umik tožbe pravočasen.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Namen pisnega opozorila iz 85. člena ZDR-1 je v tem, da delodajalec delavca pisno seznani, katere konkretne delovne obveznosti je kršil oziroma katera predpisana ravnanja je opustil, vse s ciljem, da delavec teh kršitev oziroma ravnanj ne ponavlja več (tudi zaradi kasnejše morebitne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga). Ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v sodnem postopku v okviru presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zoper pisno opozorilo ni dopustno posebno sodno varstvo), je odločilnega pomena dejstvo, da delavec ve, kaj mu je bilo v tem pisnem opozorilu očitano. Šele v takšnem primeru ima možnost v sodnem postopku uspešno uveljavljati, da kršitve, ki mu jo je delodajalec očital v pisnem opozorilu, ni storil (seveda ob upoštevanju dejstva, da je dokazno breme za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na delodajalcu - prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
Tožena stranka je tožniku podala tri pisna opozorila, ki so datirana z dnem 13. 10. 2016 (to tožniku ni bilo vročeno), 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016. Glede na to, da pisno opozorilo z dne 13. 10. 2016 tožniku sploh ni bilo vročeno, se sodišče prve stopnje do njegove obrazložitve in do njegove vsebinske utemeljenosti pravilno ni opredeljevalo. Ker pisni opozorili z dne 18. 10. 2016 in 6. 9. 2016 nista zadostili standardu obrazloženosti (ki bi omogočal tožniku ustrezno varstvo svojih pravic v sodnem postopku) je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
sodna taksa kot pravna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - izpodbijana višina sodne takse
Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je enaka tako v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.791,36 EUR (11.544,00 EUR – 752,64 EUR) kot v primeru vrednosti izpodbijanega dela 10.004,36 EUR (11.544,00 EUR – 1.539,64 EUR) in to v višini 459,00 EUR (3 x 153,00 EUR), skladno s tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s 16. členom ZST-1.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožnikov tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je podal umik tožbe dne 6. 7. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njegov zahtevek.
obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamudila 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Tožeča stranka je izpovedala, da je 22. 12. 2016 (ko je opravila zadnje delo za toženo stranko) obvestila toženko in si vzela proste dni do konca decembra, nato pa je bila v januarju v bolniškem staležu. Povedala je tudi, da je dne 4. 1. 2017 od nadrejenega prejela naročilo za delo, kar je navedeni zaslišan kot priča potrdil. Navedeno dokazuje, da toženec prenehanja sodelovanja s tožečo stranko ni predvidel. Ni mogoče šteti, da je po oddaji dela dne 22. 12. 2016 med strankama avtomatično prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Odločilno za prenehanje sodelovanja je namreč obstoj volje strank po prenehanju razmerja. Da volje po prenehanju razmerja med strankama ni bilo, dokazuje prav elektronsko sporočilo nadrejenega z dne 4. 1. 2017, "da bo delo, ki ji ga je dodelil, zaradi bolniške odsotnosti predodelil in da če bo želela delati, naj sporoči". Glede na to, da je bilo tožnici dne 4. 1. 2017 podano novo naročilo za delo je materialnopravno nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki po 22. 12. 2016 nista bili več v pogodbenem razmerju. Tožba, ki jo je vložila dne 30. 1. 2017, je tako vložena pravočasno.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.. ZJU člen 5, 5/1, 5/2.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/5, 3a, 3a/10.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
S 3. a členom ZSPJS je delodajalcu omogočeno, da po pisni zahtevi delavca sam predhodno preveri zakonitost plače javnega uslužbenca. Med strankama v postopku ni sporno, da je tožnica poziv za odpravo nezakonitosti v zvezi s pogodbo o zaposlitvi naslovila na toženo stranko in zahtevala, da se ji plača skladno s 3. in 3. a členom določi z zakonskimi predpisi. Tožena stranka na ta poziv ni odgovorila in tožnica je predmetno vložila tožbo. Ker ZSPJS v 10. odstavku 3.a člena napotuje na poseben zakon v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca, ki ureja postopek pritožbe oziroma ugovora in se upoštevajo določbe posebnega zakona, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, upoštevajoč prvi in drugi odstavek 200. člena ZDR-1. Tožnica je vložila tožbo na sodišče po 6 mesecih od zakonsko določenega roka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo.
Četudi tožena stranka ni imela sprejetih aktov, ki bi določali višino plače, je odločilno, da gre za voljeno funkcijo in zatrjevano opravljanje istega dela. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako, zato ni nobenega razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji sekretarja prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019792
ZDR-1 člen 6, 7, 179.. ZDR člen 6a, 184.. OZ člen 131, 131/1.
enako obravnavanje - diskriminacija - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do vsakega izmed toženi stranki s strani tožnice očitanih ravnanj in do vseh tožničinih navedb v njeni vlogi, nato pa se je opredelilo tudi do vseh ravnanj skupaj in pravilno presodilo, da tožnica s strani tožene stranke ni bila neenako obravnavana in trpinčena na delovnem mestu.