Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
Vlogo dediča je sodišče prve stopnje obravnavalo z vseh vidikov: kot pritožbo, zahtevo za revizijo in obnovo postopka, ter prepričljivo argumentiralo razloge za zavrženje njegove vloge oziroma zahteve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00017529
OZ člen 190, 190/1, 197. SZ-1 člen 25, 25/3, 30. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 24.
delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - obratovalni stroški in stroški upravljanja - neupravičena obogatitev - trditveno breme - ključ delitve - zakonska dolžnost - ločen poslovni prostor
Skladno s prvim odstavkom 190. člena Obligacijskega zakonika je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se citirano pravilo dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To normo pa je mogoče uporabiti ne glede na to, ali je stranka vedela, da plačuje tuj dolg ali ne, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava.
Ni mogoče pritrditi tudi pritožničinemu stališču, da plačevanje stroškov zavarovanja ali stroškov popravil predstavlja zgolj pogodbeno in ne zakonske obveznosti etažnih lastnikov. Nastali stroški so posledica sklepanja in izvrševanja poslov, ki so potrebni za zagotavljanje pogojev za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote ter za uporabo skupnih delov večstanovanjske stavbe. Za plačilo stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe pa odgovarjajo etažni lastniki, zato je mogoč zaključek, da njihovo plačilo predstavlja zakonsko dolžnost tožene stranke.
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 140/1, 224, 224/4.
ukrepi po zpnd - sporna vročitev - javna listina - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - vsebina javne listine - dokazna pravila - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - fikcija osebne vročitve
Vročilnica ima naravo javne listine in vsebuje dvoje dokaznih pravil, in sicer dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje. Dokazno pravilo o resničnosti pa ni absolutno. Nasprotni udeleženec je namreč resničnost tistega, kar se v vročilnici potrjuje, izpodbijal in svoje trditve, dokazoval s svojim zaslišanjem, poizvedbami pri Pošti Slovenije glede imena pismonoše, ki jo opravlja vročitev in z njegovim zaslišanjem. Do teh predlogov se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo oziroma je napačno štelo, da zato, ker ima obvestilo naravo javne listine, dokazovanje nasprotnega ni potrebno.
Stališče vrhovnega sodišča, da je inštitut pogodbene kazni zakonit tudi v delovnih razmerjih za utrjevanje pogodbenih obveznosti v zvezi s konkurenčno klavzulo, je od sodbe VIII Ips 211/2009 z dne 22. 3. 2011 enotno.
Ob ugotovitvi sodišča, ki je tožena stranka v pritožbi ne izpodbija, da se je toženec v času trajanja konkurenčne klavzule zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici na delovnem mestu, na katerem je tržil podobna zavarovanja na istem teritorialnem območju kot prej pri tožeči stranki, je utemeljen zaključek, da je kršil določbe konkurenčne klavzule in je zato nastopil pogoj za plačilo dogovorjene pogodbene kazni. Za plačilo pogodbene kazni pa ni pomembno, kakšna je nastala škoda oziroma ali je ta sploh nastala.
Utemeljen je zahtevek tožene stranke za zmanjšanje pogodbene kazni na enako višino, kot bi jo bila dolžna v bruto znesku plačati tožeča stranka v primeru toženčevega spoštovanja konkurenčne klavzule. Tudi pri določanju pogodbene kazni v pogodbi o zaposlitvi je potrebno upoštevati ekvivalentnost dajatev. Za utrjevanje obveznosti v delovnem pravu s pogodbeno kaznijo, ki ima odvračalni namen in ima svoj temelj v OZ za utrjevanje civilnih obveznosti, je nujno upoštevati ekvivalentnost obveznosti in dajatev in ni mogoče pogodbene kazni določati v poljubnih zneskih. Upoštevati je potrebno, da gre za utrjevanje obveznosti dogovorjene ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ko dejansko ne gre za dve prirejeni stranki, tako kot v klasičnih pogodbenih razmerjih, temveč da je imanentno delovnemu razmerju, da gre za odnos podrejenosti delavca. Zato je v primeru kot je obravnavani, lahko primerna največ enaka višina pogodbene kazni, kot je obveza plačila delodajalca v primeru delavčevega spoštovanja konkurenčne klavzule.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018087
ZPP člen 5, 214, 285, 286b, 337, 458, 458/1, 458/2.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - zakupnina - višina zakupnine - določitev zakupnine, če ni dogovorjena njena višina - letni način obračuna - razlaga pogodbe - pogodbena obveznost - določljiva obveznost - cenik - spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustne pritožbene novote - nepristranskost - kontradiktornost - enakost orožij - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - sporna dejstva - prerekana dejstva - trditveno in dokazno breme - izvedenec - poizvedovalni dokaz
Pravilno je stališče, da je bila v pogodbi določena zakupnina le za prvo leto 1998, za nadaljnja leta pa zakupnina ni bila fiksno določena, saj se je določala v decembru tekočega leta. To predstavlja vez z vsakoletnim cenikom tožnika, ki tovrstne posle sklepa množično, in sicer pod enakimi pogoji za vse zakupnike.
Toženec v sporu majhne vrednosti na več mestih uveljavlja relativne kršitve določb pravdnega postopka. S tem pritožnik meri izven dopustnih pritožbenih razlogov iz 458. člena ZPP, zato se pritožbene navedbe v tem obsegu ne upoštevajo. Je pa pritožbeno sodišče glede na toženčeve očitke, ki merijo na nepristranskost sodišča oziroma kršitev zakonsko izpeljane ustavne pravice do kontradiktornosti, presojalo še, ali so podane postopkovne kršitve nemara prerasle v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma pristransko sojenje, ki bi okrnilo enakost njunega položaja oziroma moč njunih orožij.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - darilo - spor o obstoju in vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - prikrajšanje nujnega deleža - darilna pogodba - izročilna pogodba
ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem sodišče dodeli vlogo tožnika v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za vračunanje daril v dedni delež oziroma upoštevaje le-teh pri izračunu (prikrajšanja) nujnega deleža.
ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5.
ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - oprava poizvedb - način plačila sodne takse - sklicna referenca - predložitev potrdila o plačani sodni taksi
Pravočasnost in pravilnost plačila sodne takse bi dolžnica lahko dokazovala s predložitvijo potrdila o opravljenem plačilu, za katerega zatrjuje, da ga je izgubila, obenem pa ne trdi, da bi bila ob plačilu sodne takse navedla referenco, navedeno v plačilnem nalogu.
OZ člen 78, 78/1, 78/2. ZPP člen 286, 337, 337/1. SPZ člen 9.
pooblastilno razmerje - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - preklic pooblastila - preklic in zožitev pooblastila - učinek prenehanja pooblastila - dobrovernost - skrbnost ravnanja - pritožbene novote
Dolg, ki naj bi ga prvo toženka zoper tožnika neuspešno vtoževala v pravdnem postopku, kot tudi v njem v njeno korist izdana začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve (vpisana v zemljiško knjigo), sta okoliščini, ki izvirata iz obdobja pred podelitvijo pooblastila dne 15. 5. 2013. Zato toženčeva seznanjenost z omenjenimi okoliščinami, ki so obstajale še pred nastankom (kot ugotavlja sodišče prve stopnje veljavnega) pooblastila, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo moč od njega upravičeno zahtevati (pričakovati), da preverja, ali je bilo pooblastilo (kasneje) preklicano (zoženo). Okoliščine, zaradi katerih bi moral drugo toženec v konkretnem primeru vedeti, da naj bi tožnik prvo toženki pred sklenitvijo sporne pogodbe (in dodatka) pooblastilo preklical, niso podane.
Na dopolnitev tožbe toženec ni podal odgovora. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da obstoju in višini terjatve ni konkretizirano ugovarjal. Zato je nadalje pravilno štelo trditve tožeče stranke iz dopolnitve tožbe za neprerekane.
Pri tožencu gre, kljub temu, da je v kreditni pogodbi nastopal kot kreditojemalec in kot solidarni porok in plačnik, za eno fizično osebo in ne za dve. A kljub temu, da je sodišče obrazložilo, da gre za dve različni pravni osebi, takšna obrazložitev na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala, saj je jasno povedalo, da so učinki enaki za oba. Torej je pravilno zaključilo, da mora toženec kot samostojni podjetnik, ki je fizična oseba, poravnati dolg do tožeče stranke.
ZPP člen 80, 154, 154/1, 155. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 245, 383, 386.
zavrženje tožbe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strank - potrebni pravdni stroški - predhodni preizkus tožbe - faza predhodnega preizkusa tožbe - poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Stroški, povezani z opravljanjem procesnih dejanj po vložitvi odgovora na tožbo (pristop na narok, vložitev dveh pripravljalnih vlog), niso bili (več) potrebni za pravdo; glede na obstoj pogojev za zavrženje tožbe toženec z vložitvijo dveh pripravljalnih vlog in pristopom na narok ni več varoval interesa končnega uspeha v pravdi.
Preverjanje, ali je toženec v osebnem stečaju, ne sodi v fazo predhodnega preizkusa tožbe. V kolikor pritožnica meri na določbo 80. člena ZPP, skladno s katero mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, procesno sposoben, ji je treba pojasniti, da se obstoj poslovne in procesne sposobnost domneva in da sodišče prve stopnje v fazi predhodnega preizkusa tožbe ni imelo razlogov za sum o obstoju poslovne in procesne sposobnosti toženca, posledično pa tudi ne dolžnosti za ugotavljanje okoliščin v tej smeri (vpogled objav na portalu AJPES).
stranska sankcija - odvzem vozila - ponavljanje kršitev - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - hujši prekršek
Prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ki ga vozi oseba, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi (3. točka prvega odstavka 56. člena ZVoz-1) šteje za hujši prekršek v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), kar utemeljuje zaključek, da je zaradi izvrševanja takšnega prekrška ogrožena splošna prometna varnost in ogroženo varovanje življenja ljudi. Prvostopenjsko sodišče je zato stransko sankcijo odvzema predmeta, osebnega avtomobila, utemeljeno izreklo zasledujoč tudi namen iz drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je preprečiti nadaljnjo uporabo osebnega avtomobila na način, ki bi lahko ogrozil temeljne dobrine splošne varnosti in varovanja življenja ljudi.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017700
OZ člen 190, 198. SPZ člen 11, 11/1, 95, 96. ZPP člen 13, 13/1.
uporabnina - zemljiškoknjižno stanje - domneva lastninske pravice - izpodbojna zakonska domneva - zahtevek za plačilo uporabnine - ugotovitev lastninske pravice - imetnik - upravičenec do uporabnine - neupravičena pridobitev - dobroverna lastniška posest - predhodno vprašanje - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju
Tožeča stranka ne sodi v krog upravičencev do uporabnine, saj v spornem obdobju zahtevka na plačilo uporabnine ni bila niti lastnica niti imetnica sporne parcele v smislu določbe 198. člena OZ.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00018836
ZRPPN člen 51, 51/2. ZOR člen 361. URS člen 15, 15/3, 22, 69. ZNP člen 35, 35/1, 37, 104.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - določitev odškodnine v postopku razlastitve - pravica do odškodnine - nadomestilo - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica do zasebne lastnine - stroški nepravdnega postopka
Odškodninski zahtevek zaradi razlastitve zastara po obligacijskopravnih pravilih o zastaranju terjatev. Predlagateljica zahtevka, kljub temu, da za to ni bilo ovire (drugi odstavek 51. člena ZRPPN), ni pravočasno vložila pred sodiščem.
podjemna pogodba - odprava napake po drugem izvajalcu - višina tožbenega zahtevka - trdtiveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - zmotna presoja dokazov - ugovor procesnega pobota
Naročnik, ki v pravdi uveljavlja povrnitev stroškov, potrebnih za odpravo napak po drugem izvajalcu, je tisti, ki mora za svoj uspeh v pravdi določno opredeliti stroške, ki so mu nastali z odpravo izvajalčevih napak (torej vsebinsko in vrednostno opredeliti opravljena dela). Ne pa, da podatke o tem sodišče sámo išče po dokaznem gradivu.
ZPP člen 14. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. OZ člen 179, 182.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - lahka telesna poškodba - kvalificirana oblika lahke telesne poškodbe - silobran - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, ki določa, da kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravdno sodišče je tako vezano tudi na v kazenskem postopku ugotovljena dejstva, ki konkretizirajo abstraktni zakonski dejanski stan kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen toženec.
S trditvijo, da je bilo njegovo dejanje storjeno v silobranu, toženec uveljavlja, da kaznivega dejanja sploh ni bilo. Takšnih ugovorov pa toženec v predmetni pravdi nima. Zaradi vezanosti na pravnomočno kazensko sodbo pravdno sodišče tudi ne more ugotoviti drugačnega načina storitve dejanja, prav tako ne, da tožnika ni udaril s kosom betona v predel glave (kar je bilo odločilno za samo pravno kvalifikacijo ugotovljenega kaznivega dejanja).
Po ustaljenem stališču sodne prakse je treba pri ugotavljanju obsega škode izhajati iz konkretnega oškodovanca takega, kakršen je, z vsemi njegovimi posebnostmi. To velja v predmetni zadevi tudi za parodontalno bolezen, saj se njene posledice do škodnega dogodka niso manifestirale. Je pa potrebno pri odmeri odškodnine upoštevati, da je v vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom le škoda do trenutka, ko bi oškodovanec izgubil zobe po naravni poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00018435
OZ člen 86, 87, 88, 112, 112/2. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2, 3, 3/1, 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnikov - valutno tveganje - oderuška pogodba - očitno nesorazmerna korist - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke
Ugotovitev, da je bila valutna klavzula sestavni del pogodbene kavze in da je tudi tožnik vedel za spremenljivost menjalnega tečaja, še ne daje podlage za sklep, da so bile vse spremembe v valutnem razmerju EUR/CHF pričakovane in predvidljive. Sodba je pomanjkljiva, ker se ni izrekla o obstoju spremenjene okoliščine, to je o zatrjevanem (nesprejemljivem) povečanju zneska anuitete zaradi drastičnega zvišanja vrednosti valute CHF in vplivu tako povečane anuitete na težavnost izpolnitve.
Ponudba tako imenovane konverzije ne zadostuje za sklep, da je imel tožnik možnost izogniti se posledicam tečajnih sprememb. Pogodbena stranka namreč ni dolžna odvračati škodljivih posledic na način, da utrpi enake ali še hujše posledice. Tudi možnost izbire med dvema kreditnima možnostma ob sklenitvi pogodbe, tj. kreditom v CHF in kreditom v EUR, še ne pomeni, da bi se bil tožnik lahko izognil zatrjevanim negativnim posledicam. Presoja predpostavk za razvezo pogodbe je po naravi stvari vezana na posamezno pogodbeno razmerje in ne na primerjavo z drugimi možnostmi, ki jih je imela pogodbena stranka na razpolago namesto sklenitve te pogodbe.
Ugotovitve v sodbi ne zadostujejo za sklep, da je toženka tožnika pred sklenitvijo pogodbe seznanila z informacijami, ki so mu omogočile, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto, te ugotovitve pa bi ob nadaljnji ugotovitvi o nepoštenem ravnanju toženke in znatnem neravnotežju v pravicah in obveznostih pogodbenih strank lahko utemeljevale izrek ničnostne sankcije.
Sledeč stališčem SEU mora biti kreditojemalec jasno obveščen o tem, da se je s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti izpostavil valutnemu tveganju, za katerega obstaja verjetnost, da ga bo v primeru znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, v primerjavi z vrednostjo tuje valute, v kateri je bil kredit odobren, ekonomsko gledano težko zmogel. Ne zadostuje, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, na podlagi danih informacij seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute. Dane mu morajo biti informacije, na podlagi katerih je zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. Banka je zato dolžna navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo kredita v tuji valuti.