ZUstS člen 44. SZ člen 6, 56. OZ člen 86, 88, 88/1, 88/2.
tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost najemne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas - najemna pogodba za neprofitno najemnino - imetnik stanovanjske pravice - bivši imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - vnukinja - upravičena oseba - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom - pravnomočna odločba - učinek pravnomočne sodbe - uporaba predpisa - kasnejša sprememba predpisov - sodna praksa - razlaga predpisa - ničnost kot skrajna sankcija - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi
Enotno je stališče, sprejeto v sodni praksi, da na že pravnomočno končane postopke odločbe Ustavnega sodišča ne vplivajo, pač pa spreminjajo pravno stanje le glede vlagatelja ustavne pritožbe v konkretni zadevi. Pritožnica se tako ne more sklicevati na stališče, ki jo je v zvezi z razlago zakona (SZ) Ustavno sodišče sprejelo v odločbi U-I-128/08 v letu 2009, torej po tem, ko je bilo s pravnomočno sodbo že odločeno, da je bila toženka upravičena skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas in za neprofitno najemnino.
V času sklepanja, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sporna pogodba ni nasprotovala nobenim prisilnim predpisom, zato ni mogla biti nična, veljavno sklenjena pogodba pa tudi ni mogla postati nična zaradi naknadne spremembe zakona oziroma sodne prakse.
ZIZ člen 17, 168, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - (ne)vpis v zemljiško knjigo - izvršilni naslov - posest - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Da lahko s tožbo zahteva vpis dolžnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo, mora upnik razpolagati z izvršilnim naslovom zoper dolžnika.
Ker sklep o izvršbi zaradi ugovora prvega toženca še ni postal pravnomočen, tožeča stranka ni pridobila izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028381
ZPP člen 184, 184/3, 274, 274/1. ZPotK člen 7.
kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - pravni interes - dajatveni denarni zahtevek - zmanjšanje tožbenega zahtevka - pogodbeni pogoji - nejasni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - nepoštenost predmeta pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - slaba vera banke - dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - dokazni predlog - dokazno breme
Bistvo tožnikovih trditev je, da banka tožniku ni dovolj jasno oziroma v zadostni meri pojasnila, kaj pomeni valutna klavzula za višino tožnikovih obveznosti v času izpolnjevanja pogodbe, če in kako se bodo te spreminjale, kakšna so pričakovanja glede spremenljivosti obveznosti na podlagi informacij, ki jih je banka v danem trenutku imela glede predvidene višine spremenljivosti tečajnega razmerja CHF proti EUR; da je torej določene informacije tožniku zamolčala oziroma da mu je povedala premalo. Tudi, če bi predlagane priče potrdile vse te navedbe tožnika, to na zaključek sodišča, da je toženka z informacijami, ki jih tožniku je dala in ki jih je pokazal dokazni postopek, svojo pojasnilno dolžnost v obravnavanem primeru ustrezno opravila, ne bi v ničemer vplivalo. Glede na to, da je sodišče izhajalo iz tožnikovih trditev in njegove izpovedbe, pri čemer tožnik v pritožbi konkretno ne graja dokazne ocene glede pojasnilne dolžnosti, ki mu je bila dana (zavzema se zgolj za to, da bi mu morala banka razkriti več, kot mu je), je pravilno zaključilo, da bi bilo dodatno zasliševanje prič – glede tožbenih trditev, ki jim sledi – nepotrebno. Sodišče dokazov namreč ne izvaja v pojasnjevalne namene, pač pa zgolj zato, da se potrdijo ali izpodbijejo navedbe strank.
Tožniku je bil pred sklenitvijo kreditne pogodbe predočen graf o nihanju tečaja CHF/EUR za zadnjih nekaj let. Že na podlagi tega prikaza, ki je kazal tako padec kot rast CHF, se je moral in mogel zavedati, da ni realno pričakovanje, da bi v naslednjih 20 oziroma 15 letih (kar je bila doba dogovorjenega vračila kredita) vrednost CHF v razmerju do EUR ostala enaka ali zgolj padala, in sicer neodvisno od monetarne politike švicarske centralne banke, torej četudi ta ne bi sprejela ukrepov, ki so imeli na tečaj največji vpliv. Življenjsko verjetno in razumljivo je, da je tožnik sicer upal, da do večjih sprememb tečajev v njegovo škodo ne bo prišlo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa se je tožnik mogel zavedati, da je tveganje realno in da se lahko v (relativno dolgi) dobi odplačevanja kredita kadarkoli uresniči oziroma, da se v določeni meri najbrž celo bo uresničilo, kar se je naposled, približno sedem let po sklenjeni kreditni pogodbi (od leta 2008 do 2015), tudi res zgodilo. Izrecno je bil tožnik tudi opozorjen, da lahko pride do nihanj vrednosti tečaja CHF proti EUR v času trajanja pogodbe, toženka oziroma njeni uslužbenci pa mu na noben način (ne pisno, ne ustno na razgovorih) niso zagotavljali, da bo takšno (trenutno) stanje trajalo vnaprej in da ne bo nikakršnih sprememb, kar v pritožbi ni prerekano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018583
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 129, 354, 355, 383, 383/1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 14, 22, 25.
ugovor proti odpustu obveznosti - stroški postopka ugovora proti odpustu obveznosti - stroški dolžnika - smiselna uporaba ZPP v stečaju - enakost pred zakonom
Zakon upniku daje pravico do ugovora proti odpustu obveznosti, in s tem možnost, da si zagotovi vsaj delno poplačilo svoje terjatve, v kolikor je ugovor utemeljen. V kolikor njegov ugovor ni utemeljen, pa to pomeni, da je upnik stroške dolžnici povzročil neutemeljeno. V takšnem primeru je določba prvega odstavka 154. člena ZPP nedvomno smiselno uporabljiva.
Uporaba 154. člena ZPP ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in ne predstavlja kršitve ustavnih pravic iz 14., 22. in 25. člena Ustave RS, saj upnik in dolžnica, glede na to, da je ta v postopku osebnega stečaja, nista v enakem položaju
Zaradi rojstva še enega otroka tako v očetovi kot tudi materini družini so se okoliščine toliko spremenile, da so izpolnjeni pogoji, da sodišče ponovno presodi o višini preživnine, ki jo je za mladoletno toženo stranko dolžan plačevati tožnik, njen oče.
Toženec le z odgovorom na tožničino pritožbo, češ da se okoliščine niso bistveno spremenile, ne more spremeniti drugačne odločitve sodišča prve stopnje. Ta vsebuje tako pravno kot tudi dejansko presojo; ugotovljena dejstva, ker jih toženec s pritožbo ne izpodbija, v pritožbenem postopku torej niso več sporna.
OZ člen 78, 78/1, 78/2. ZPP člen 286, 337, 337/1. SPZ člen 9.
pooblastilno razmerje - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - preklic pooblastila - preklic in zožitev pooblastila - učinek prenehanja pooblastila - dobrovernost - skrbnost ravnanja - pritožbene novote
Dolg, ki naj bi ga prvo toženka zoper tožnika neuspešno vtoževala v pravdnem postopku, kot tudi v njem v njeno korist izdana začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve (vpisana v zemljiško knjigo), sta okoliščini, ki izvirata iz obdobja pred podelitvijo pooblastila dne 15. 5. 2013. Zato toženčeva seznanjenost z omenjenimi okoliščinami, ki so obstajale še pred nastankom (kot ugotavlja sodišče prve stopnje veljavnega) pooblastila, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo moč od njega upravičeno zahtevati (pričakovati), da preverja, ali je bilo pooblastilo (kasneje) preklicano (zoženo). Okoliščine, zaradi katerih bi moral drugo toženec v konkretnem primeru vedeti, da naj bi tožnik prvo toženki pred sklenitvijo sporne pogodbe (in dodatka) pooblastilo preklical, niso podane.
Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017751
SPZ člen 92, 92/1. ZFPPIPP člen 244, 245, 245/2. ZPP člen 208, 208/1.
stečajni postopek - osebni stečaj - pogodba o finančnem lizingu - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - neplačevanje obrokov leasinga - odkupno upravičenje
Po ugotovitvi, da tožena stranka ni izpolnila pogodbenih pogojev za odkupno upravičenje in da za nadaljnjo uporabo nepremičnine najkasneje od leta 2016 nima več nikakršnega pravnega naslova, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ob pravilni uporabi pogodbenih določil v zvezi z 92. členom SPZ pravilno ugodilo.
padec na mokrih in spolzkih tleh - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - poslovna in neposlovna odškodninska odgovornost - mokra tla kot nevarna stvar - nevarna dejavnost - posli upravljanja - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - nesrečno naključje - odgovornost v večstanovanjski stavbi - dolžna skrbnost - čiščenje pohodne površine - dokazna ocena sodišča - sodba presenečenja - razpravno načelo - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - pravica do izjave - pasivna legitimacija - pogodba o upravljanju - odškodninska odgovornost upravnika - uporaba stvari v tujo korist - osebna korist - zlom - poškodba roke - marmornata tla
Tožnica je ob prihodu na delovno mesto ob osmi uri zjutraj v poslovnih prostorih padla na mokrih in spolzkih tleh ter si zlomila desni komolec. Škodni dogodki niso nujno posledica protipravnih ravnanj, ampak so lahko posledica ravnanj oškodovancev samih ali nesrečnih naključij, ki se jim primerijo. Postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo. Prestrogo bi bilo tako zahtevati, da bi zavarovanka tožene stranka morala v vsakem primeru in na vsakem delu svojih objektov zagotavljati prisotnost osebe, ki bi ves čas pazila, ali je morda bila v nekem trenutku na tla nanešena mokrota.
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. O sodbi presenečenja zato ne govorimo v primerih, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja. O sodbi presenečenja tudi ne govorimo, kadar je sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela.
V delu zatrjevane objektivne odgovornosti ni podana pasivna legitimacija tožene stranke. Upravnik ni imetnik nevarne stvari, ki naj bi jo predstavljalo spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi. S pogodbo o upravljanju je namreč prevzel le posle upravljanja stavbe, s katero pa nanj ni bilo preneseno niti razpolaganje, niti uporaba stopnišča v njegovo korist, prav tako tudi ne vzdrževanje in nadzor stopnišča v njegovo osebno korist.
stranke zapuščinskega postopka - formalni udeleženci postopka - upniki zapustnika - zahteva za ločitev zapuščine - ločitveni upnik
Upniki kot formalni udeleženci zapuščinskega postopka imajo položaj stranke le v primeru, ko zahtevajo ločitev zapuščine po določbi 143. člena ZD. Ta je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov, ne pa za primere, kot je obravnavani. Ker pritožnik tudi ni ločitveni upnik, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene.
DNK analiza genetskega materiala pravdnih strank je ključen dokaz za potrditev ali ovrženje očetovstva v pravdi zaradi ugotavljanja ali zaradi izpodbijanja očetovstva. V tej pravdi je torej predmet zahtevka izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva. Torej v tej pravdi DNK analiza genetskega materiala pravdnih strank ni ključen dokaz. Pritožba zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno presojo pomena odklonitve DNK analize in posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje.
ZVEtL-1 člen 12, 19, 25, 25/1, 25/1-4, 25/2, 27, 27/5. ZNP člen 4.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - kršitev pravice do izjave - udeležba v postopku - prijava udeležbe v postopku - predlog za začetek postopka - upravičen predlagatelj
Udeleženka ima v primeru, da upravičena oseba ne poda predloga za začetek postopka za vzpostavitev etažne lastnine (oziroma smiselno tudi, da na poziv sodišča ne prijavi udeležbe v postopku), možnost, da sama kot predlagatelj poda zahtevo za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja posameznega dela stavbe oziroma da to zahtevo uveljavlja tudi v že začetem postopku, v katerem je udeleženka ali je v njem prijavila udeležbo (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1).
stranska sankcija - odvzem vozila - ponavljanje kršitev - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - hujši prekršek
Prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ki ga vozi oseba, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi (3. točka prvega odstavka 56. člena ZVoz-1) šteje za hujši prekršek v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), kar utemeljuje zaključek, da je zaradi izvrševanja takšnega prekrška ogrožena splošna prometna varnost in ogroženo varovanje življenja ljudi. Prvostopenjsko sodišče je zato stransko sankcijo odvzema predmeta, osebnega avtomobila, utemeljeno izreklo zasledujoč tudi namen iz drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je preprečiti nadaljnjo uporabo osebnega avtomobila na način, ki bi lahko ogrozil temeljne dobrine splošne varnosti in varovanja življenja ljudi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00016994
SPZ člen 42, 92, 96, 96/2. ZDen člen 66. ZUP člen 224, 281. URS člen 33. ZPP člen 206.
lastninska tožba - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - denacionalizacija - delna odločba o denacionalizaciji - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pravica do zasebne lastnine - poseg v pridobljeno pravico - protipravnost - ničnost - ničnost denacionalizacijske odločbe - odprava odločbe - dokončnost odločbe - aktivna legitimacija - prekinitev postopka
V času odločanja sodišča prve stopnje tožnica ni imela več veljavne podlage za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj so bile z dokončnostjo upravne odločbe, s katero je bila denacionalizacijska odločba izrečena za nično, odpravljene pravne posledice, ki so iz nje nastale (281. člen ZUP). Vzpostavilo se je stanje, kakršno je bilo, če ne bi bilo nezakonitega upravnega akta, s katerim je tožnica pridobila lastninsko pravico. Ob tem pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da gre za poseg v njene pridobljene pravice, do katerega pa je prišlo skladno z zakonom, z dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku. Zato o njegovi protipravnosti ni mogoče govoriti in ne gre za neupravičen poseg v tožničino ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016957
SPZ člen 43, 44, 44/2. ZPP člen 13. ZZK-1 člen 243, 243/4.
več ločenih pravdnih postopkov - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe - ni predhodno vprašanje
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. Tožba je v celoti sklepčna, zato odločitev v drugi pravdni zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene, ne predstavlja predhodnega vprašanja.
OZ člen 131, 154, 154/1, 922, 922/1, 944, 965, 965/1. ZPP člen 212.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - nastanek zavarovalnega primera - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - sopotnik - trditveno breme - dokazno breme
Izključitev odgovornosti pri nameri ali prevari lahko zavarovalnica ugovarja tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Ugovor zoper sopotnike kot oškodovance pa je sklepčen le, če se zatrjuje njihov pristanek za udeležbo v nameščeni nesreči ali sodelovanje pri nameščanju. Zgolj trditve o sodelovanju voznikov ne zadoščajo.
prosta dokazna ocena - dokazna ocena sodišča prve stopnje - nekonkretizirani ugovori - pogodbeno razmerje - dodatno naročena dela - obračun - delno plačilo
Dela so bila izvedena in s strani investitorja toženi stranki tudi plačana. To, da naj investitor ne bi plačal celotne postavke v obračunu, ki se je nanašal na izdelavo vrtine, tožena stranka ni dokazala. Pritožbeno sodišče se v tem delu v celoti sklicuje na dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (8. člen ZPP).
Tožeča stranka je dokazala, da je sporna dela izvedla oziroma vrtino izdelala, tožena stranka pa ji za opravljeno delo neutemeljeno ni v celoti plačala.