Tožena stranka se svoje obveznosti zagotavljanja tedenskega počitka ne more razbremeniti s sklicevanjem na specifične okoliščine, ki so povezane z življenjem in organizacijo dela v vojaški bazi na misiji v tujini. Tožnik bi moral biti na dneve, ko naj bi mu bil zagotovljen tedenski počitek, 24 ur prost vseh delovnih obveznosti.
Tožena stranka v času zaključka glavne obravnave ni imela prostega mesta, na katerem bi lahko tožniku zagotovila delo. Tožena stranka je dokazala, da nima več ustreznega delovnega mesta, na katerega bi se lahko tožnik vrnil. Ob ugotovljeni objektivni nezmožnosti zagotoviti tožniku ustrezno delo glede na odpovedano pogodbo o zaposlitvi so neutemeljene navedbe tožnika, da sodišče prve stopnje ni navedlo objektivnih razlogov za sodno razvezo. Organizacija delovnega procesa je v pristojnosti delodajalca, zato je neutemeljena tožnikova ocena, da nemoten delovni proces narekuje zaposlitev petih nadzornikov. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnikov interes za vrnitev na delo ne prevlada nad okoliščinami na strani tožene stranke in da reintegracijski zahtevek ni utemeljen.
pogojna ločitvena pravica - ločitvena pravica - priznanje terjatev in ločitvenih pravic - učinek sklepa o potrditvi prisilne poravnave - predhodna odredba- stečajni postopek
V konkretnem primeru je bila tožeči stranki v postopku prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Celju St 392/2014 na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave priznana terjatev in ločitvena pravica na poslovnem deležu dolžnika v družbi D.L. d.o.o.
Dejstvo je, da je upraviteljica prijavljeno ločitveno pravico tožeče stranke priznala, prerekal je tudi ni nihče od upnikov, zato, kot pravilno navaja tožeča stranka, ima ravnanje dolžnika oziroma upravitelja v postopku prisilne poravnave enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti
Datum nastanka invalidnosti je strokovno medicinsko vprašanje, ki se ugotovi na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije. V kolikor ga na tej podlagi ni mogoče opredeliti, se v praksi toženca, kot datum invalidnosti opredeli datum pregleda pri invalidski komisiji. Invalidnost torej nastane (najkasneje) takrat, ko se invalidska komisija neposredno seznani s stanjem zavarovanca oziroma njegovo invalidnostjo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sprememba zakona
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru poudarilo, da je glede na novo določbo v 31. členu ZDR-1 navedba razloga za sklenitev pogodbe za določen čas obvezna sestavina pogodbe. Opustitev navedbe takšnega razloga posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Kolektivna pogodba za lesarstvo (2015) (2015) člen 41, 44.
plačilo razlike plače - enostransko znižanje plače - variabilni del plače - delovna uspešnost - merila
Tožena stranka je nezakonito enostransko tožniku znižala plačo, saj v zvezi s tem ni dosegla soglasja tožnika in spremembe pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega tožena stranka ni dokazala obstoja veljavno sprejetega splošnega akta o znižanju plač ter ni dokazala, da so bili delavci o znižanju plač neposredno obveščeni. Tožniku je zato sodišče prve stopnje priznalo razliko v plači.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019706
ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 149, 150, 179.. ZVZD člen 5, 6, 8, 43.. ZDSS-1 člen 38.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - pravična denarna odškodnina - obseg škode - nepremoženjska škoda - kronična zastrupitev s svincem
Priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ni predpogoj za ugotovitev odškodninske odgovornosti delodajalca za škodo iz naslova poklicne bolezni, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo ugotovitev o tem, da se je pri tožnici razvila poklicna bolezen zaradi zastrupitve s svincem, oprlo na izvedensko mnenje ter druge dokaze.
pregled in prepis sodnega spisa - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - opravičena korist - pridobitev podatkov - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - izvršba zoper dolžnikove dediče
Za učinkovitost uveljavljanja (izterjave) dolgovane terjatve je za upnika pomembno ne le kdo so dediči pokojnega dolžnika temveč tudi, da ve, katero premoženje je bilo v zapuščini in s tem predmet dedovanja. Čeprav upnik ni predlagal ločitve zapuščine po 143. členu ZD (dokler je ta možnost obstajala), to ne vpliva na njegovo pravico, da na podlagi drugega odstavka 150. člena ZPP pridobi potrebne podatke za uspešno uveljavljanje svoje terjatve (tudi z vidika morebitne bodoče izterjave v izvršilnem postopku). Pritožbeno sodišče zato meni, da je upnik s podanimi trditvami izkazal opravičeno korist za pregled in prepis sklepa o dedovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020198
ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2. ZIZ člen 270, 270/1, 270/3. OZ člen 87, 87/1.
prenos delnic - ničen pravni posel - izplačilo dividend - začasna odredba - neznatna škoda za dolžnika - nevarnost za uveljavitev terjatve
Ne drži pritožbeni očitek, da gre v postopkih, ki se vodijo pod opr. št. VII Pg 2522/2015 in II P 2054/2015 za enake dividende X, katerih plačilo je bilo zavarovano v konkretnem primeru. Upnik je namreč v odgovoru na pritožbo pojasnil, da gre v navedenih postopkih za dividende X, o plačilu katerih je bilo odločeno na podlagi sklepa skupščine z dne 17. 6. 2015, torej za dividende iz leta 2014, ki niso predmet tega postopka.
Dolžnik ne more izpodbiti sklepa s trditvami, da bo lahko C. C. plačal škodo, ko bo prodal (svoje) delnice X. Najprej že zato ne, ker teče postopek med upnikom in dolžnikom, ki sta gospodarski družbi. Če deluje C. C. kot zakoniti zastopnik dolžnika in bi poplačal dolžnikove dolgove iz svojih sredstev, pa to glede na pritožbene trditve, da bo šele prodal navedene delnice pomeni, da upnik zaenkrat mora zavarovati svoj pravni položaj.
ZPP člen 212, 215. OZ člen 239, 239/2, 247, 247/1.
procesni pobotni ugovor - ugovor ugasle pravice - izvenpravdni pobot - kršitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - poslovna odškodninska odgovornost - delna neizpolnitev pogodbe - izpolnitvena zamuda - vračilo avansa - pogodbena kazen - škoda zaradi izgubljenega dobička
Ugovor ugasle terjatve zaradi izvenpravdnega pobota (in pobotni ugovor) je podala tožena stranka. V skladu z določilom 212. člena ZPP spadajo vsi ugovori v trditveno in dokazno sfero tožene stranke. Njihova skupna značilnost je, da ne posegajo v trditve tožeče stranke o dejstvih (ki substancirajo njen zahtevek), temveč dodajajo trditve o drugih pravno pomembnih dejstvih, katerih pravna posledica je prenehanje pravice tožeče stranke oziroma obveznosti tožene stranke. To pomeni, da je na toženi stranki trditveno in dokazno breme v zvezi s v pobot uveljavljeno terjatvijo.
Ugovor ugasle terjatve zaradi izvenpravdnega pobotanja je utemeljen le, če stranka med drugim zatrjuje in dokaže obstoj, višino in dospelost pobotne terjatve.
ZPP v tretjem odstavku 189. člena določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Zato je v tem sporu pomembno vprašanje, kdaj se je katera od pravd začela.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bila tožničina nasprotna tožba (v zadevi I Pd 694/2017) vročena toženki še v letu 2016, saj je toženka 22. 11. 2016 vložila pripravljalno vlogo, v kateri je podala tudi odgovor na nasprotno tožbo. Ker je bila tožba v obravnavani zadevi vložena 17. 3. 2017 in toženki vročena 29. 3. 2017, je bila pravda v tej zadevi začeta, ko je že tekel postopek v zadevi opr. št. I Pd 694/2017. Zato je sodišče prve stopnje tožbo za odškodninski zahtevek skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZŠtip-1 člen 22, 22/1, 22/1-1, 22/3.. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, prednostna določitev izjemnega dosežka, ni v nasprotju z 3. odst. 22. členom ZŠtip-1, ki merila določa alternativno in ne po načelu eliminacije. Za pridobitev Zoisove štipendije je torej na prvo mesto uvrščen izjemni dosežek, ki je za sporno šolsko leto znašal 4,5 točk in povprečna ocena najmanj 4,70. Ker tožnica ni dosegla 4,5 točk za izjemni dosežek, ni izpolnila pogojev za pridobitev Zoisove štipendije ne glede na to, da je sicer presegla povprečno oceno 4,70.
ZDR člen 20, 52, 52/1, 52/1-13, 53, 53/2, 54.. ZDR-1 člen 22, 54, 54/1, 54/1-15, 55, 55/2, 56.. ZOFVI člen 93, 99, 99/4, 109, 109/6.. ZOFVI-B člen 4.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - izpolnjevanje razpisnih pogojev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - učitelj
Šesti odstavek 109. člena ZOFVI dopušča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za zaposlitev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka s tožnikom ni mogla skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja, saj tožnik ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja (specialna pedagoška izobrazba), ki ga predvideva četrti odstavek 99. člena ZOFVI.
Ker je v sporih iz naslova transformacije bistveno le vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz zakonitega razloga ali ne, ni pomembno, zakaj tožnik ni izpolnjeval zahtevanega pogoja oziroma zakaj se ni dokvalificiral. Pritožbeni očitek, da sodišče dejanskega stanja v zvezi s tem ni zadosti raziskalo, ni utemeljen, saj ne gre za odločilna dejstva spora. Ni pomembno, kdo razpisuje izobraževalne programe. Tudi, če bi se ugotovilo, da je na strani tožene stranke oziroma stranske intervenientke razlog, da izobraževalni program ni bil razpisan, to ne bi moglo privesti do ugoditve zahtevku iz naslova transformacije.
Obširne pritožbene navedbe glede krivde države, da izobraževalni program za pridobitev dokvalifikacije ni bil razpisan, torej niso pomembne.
ZUTD člen 54, 54/1, 54/1-5, 54/1-6, 55, 55/1, 124.
zavarovanje za primer brezposelnosti - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba
ZUTD samostojno ureja varnost zavarovanca za primer brezposelnosti, določa kdo se obvezno zavaruje, čas trajanja obveznega zavarovanja ter določa same pravice iz obveznega zavarovanja.
ZUTD v 5. in 6. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarovaje samozaposlene osebe ter poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodom. V skladu s prvim odstavkom 55. člena ZUTD, veljavnem v spornem obdobju, zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega zavarovanja. Obvezno zavarovanje oseb iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov (prva alineja 2. točke 55. člena ZUTD).
Zaradi rojstva še enega otroka tako v očetovi kot tudi materini družini so se okoliščine toliko spremenile, da so izpolnjeni pogoji, da sodišče ponovno presodi o višini preživnine, ki jo je za mladoletno toženo stranko dolžan plačevati tožnik, njen oče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016957
SPZ člen 43, 44, 44/2. ZPP člen 13. ZZK-1 člen 243, 243/4.
več ločenih pravdnih postopkov - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe - ni predhodno vprašanje
Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Zahtevek je pravilno usmerila proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. Tožba je v celoti sklepčna, zato odločitev v drugi pravdni zadevi I P 563/2017, v kateri tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, izbris navedene vknjižbe in ponovni vpis v korist toženčeve žene, ne predstavlja predhodnega vprašanja.
sosporniška intervencija - sklep nadzornega sveta - sodba na podlagi pripoznave - vpis v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta - imenovanje poslovodje v d.o.o. - zmotna uporaba materialnega prava
Sklep, ki izhaja iz listine z dne 11. 10. 2017, je po svoji vsebini sklep nadzornega sveta. Z ugotovitvijo ničnosti listine se je v obravnavani zadevi torej poseglo tudi v sklep nadzornega sveta. Ker pa sodba o razglasitvi sklepov skupščine za nične (smiselno pa tudi sodba o razglasitvi sklepov nadzornega sveta za nične - prim. VSL sklep I Cpg 193/2018 z dne 24. 4. 2018) že po samem zakonu učinkuje proti članom organov vodenja (398. člen v zvezi s 522. členom ZGD-1), pritožbeno sodišče ocenjuje, da se sodba na podlagi pripoznave z dne 7. 3. 2018 neposredno nanaša tudi na imenovanega poslovodjo J. P. Zato ima ta položaj sosporniškega intervenienta na strani tožene stranke (202. člen ZPP).
zavrženje tožbe kot nepopolne - določnost tožbenega zahtevka - popolnost in razumljivost tožbe - poziv na dopolnitev - opozorilo na posledice - laična stranka - načelo pomoči prava neuki stranki - uporaba procesnih pravil
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožbe obeh pritožnikov tudi po dopolnitvi tožb, ki so bile podane po pravilnem pozivu sodišča prve stopnje, ne vsebujejo določnega tožbenega tožbenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev, kot to določa 180. člen ZPP.