ZPP-UPB3 člen 421, 421/2.. ZZZDR-UPB1 člen 78, 78/1, 105a, 132.
preživninska obveznost roditelja - zvišanje preživnine - preživninske potrebe otroka - premoženjske razmere staršev - povečane potrebe otroka - bistveno spremenjene razmere
V primeru razpada zunajzakonske skupnosti pa lahko sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev samostojno, brez odločanja o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev, odloča o preživljanju otrok.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - oprava naroka v odsotnosti stranke - odgovor na tožbo - pristnost podpisa - nevložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaza - branje zapisnika o zaslišanju - soglasje za branje zapisnikov - zaslišanje prič v drugem postopku
Sodišče (sodnik) prebere zgolj zapisnike o zaslišanjih, ki jih je opravil drug sodnik, v primerih iz 217. in tretjega odstavka 302. člena ZPP. V nasprotnem primeru pa brez ustreznega strinjanja pravdnih strank predlaganih zaslišanj ne more kar sam nadomestiti z branjem zapisnikov o zaslišanjih teh istih oseb, ki so bila opravljena v drugem postopku. Da bi bilo takšno strinjanje (soglasje) pravdnih strank v konkretnem primeru podano, ni razvidno, niti sodišče prve stopnje tega ne navaja.
Pritožbeno naziranje je zmotno, kolikor meri na določbo 312. člena OZ, ki določa, da se v poslovnih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankami, saj tožena stranka ni trdila, da je stanovanja, katerih lastnica je in za katere je tožeči stranki kot upravniku , plačevala stroške, vezane na lastništvo, tržila in s tem ustvarjala profit in šele tedaj bi se tožena stranka kot lokalna skupnost lahko štela kot gospodarski subjekt v smislu 13.člena OZ in zgolj gospodarski subjekti se smejo sklicevati na uporabo poslovnih običajev , uzanc in poslovne prakse. Vendar tudi poslovni običaji, uzance in poslovna praksa sami po sebi ne pripeljejo do spremembe pogodbenih strank, kot to zmotno meni pritožba, saj so določbe OZ in uzanc, običajev ter poslovne prakse v razmerju prirejenosti in okoliščine konkretnega primera morajo ob upoštevanju običajev, uzanc in poslovne prakse pripeljati do drugačne ureditve kot jo določa OZ.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - poseg v osebnostno pravico - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - bivalni prostor - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, iz katerih med drugim izhaja, da je imel tožnik večino časa, ko je bil v priporu, na voljo zgolj 3,168 m2 osebnega prostora, kar je le malo več kot 3 m2, ko se po stališču ESČP vzpostavi domneva kršitve 3. člena EKČP, ki jo država lahko izpodbije, če izkaže, da je ponavadi kratkotrajno in ne preveliko pomanjkanje prostora nadomestila z drugimi okoliščinami, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je imel tožnik prostega izhoda iz sobe v povprečju pet ur dnevno, pravilno presodilo, da je prišlo do kršitve tožnikovega osebnega dostojanstva zaradi razmer v priporu. Pri tem je pravilno poudarilo, da večje število oseb v prostoru ne zmanjša zgolj prostora, ki bi tožniku pripadal, temveč poslabša tudi zrak, povečuje hrup in temperaturo v sobi, moti nočni počitek, zmanjša zasebnost, priporniki so bolj razdražljivi in prihaja do pogostejših nemirov. Ker takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora, ne drži pritožbena navedba, da neugodne posledice, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, v tožnikovem primeru niso presegle neizogibne ravni.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost. Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.
ZPP člen 139, 139/6, 339, 339/2, 339/2-8, 454, 454/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba - kršitev pravil o vročanju - dejanska vročitev - odločitev brez glavne obravnave - izpodbijanje odločbe o stroških postopka
V skladu z določilom šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Ker je tožena stranka sama zatrjevala, da je vlogo prejela 16. 5. 2017, se na kršitev pravil o vročanju ne more uspešno sklicevati.
odškodnina - delovna nesreča - nepremoženjska škoda - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Tožnik je v nesreči utrpel raztrganino sprednje križne vezi desnega kolena in delno raztrganino kolateralne-vzdolžne notranje vezi desnega kolena. Gre za srednje hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v III. kategorijo.
Zagovornikom ni bila dana možnost, da se seznanijo z vsem gradivom (predvsem z izjavo predsednika senata, dano na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZKP), ki bi lahko vplivalo na njihov pravni položaj, in se do njega opredelijo, s takšnim postopanjem pa jim je predsednik sodišča odvzel možnost sodelovanja v postopku kaznovanja z denarno kaznijo in posledično kršil njihovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00017966
URS člen 23, 25, 39. OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/1.
objava članka - predlog za izdajo začasne odredbe - kršitev osebnostnih pravic - kršitev pravice do časti in dobrega imena - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - javna oseba - ureditvena začasna odredba - odstranitev objave
Od tožene stranke, ki je z obravnavanim člankom uresničevala svobodo izražanja, ni treba zahtevati dokaza resničnosti, ampak zadošča, da je imela v trenutku njegove objave upravičen razlog verjeti v resničnost objavljenih informacij.
Dopustno je poročanje o vloženi kazenski ovadbi zaradi dejanj, povezanih s porabo proračunskih sredstev, in ne šele o pravnomočni obsodilni sodbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Neizplačevanje (dela) plače oziroma neplačilo davkov in prispevkov iz delovnega razmerja je lahko sicer razlog za drugačne sankcije zoper toženo stranko (npr. izredna odpoved delavca po 111. členu ZDR-1, kazenski postopek ali pa za delovni in davčni inšpekcijski nadzor), ni pa to razlog, da bi lahko tožnica zakonito odklonila odrejeno delo.
ZPIZ-2 člen 63.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 94.
plačilo razlike plače - podjetniška kolektivna pogodba - premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - starejši delavec
Tožnica je ob nastanku invalidnosti dopolnila 52 let. Zato je sodišče svojo odločitev utemeljeno oprlo na 94. člen Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES), ki določa, da delavke, starejše od 50 let, ki so zaradi zdravstvenih razlogov razporejene na delovno mesto v nižjo tarifno postavko, ne morejo prejemati nižje plače, kot so jo prejemale na prejšnjem delovnem mestu. Pritožba neutemeljeno navaja, da to predstavlja nekakšno nadomestilo za izčrpanost, ki se ne more povezovati z boleznijo, kot je tožničina (depresivna motnja). Tega KPES ne določa, za takšno sklepanje na določeno vrsto zdravstvenih razlogov tudi sicer ni nobene podlage.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - stečajni dolžnik - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - ugovor upnika - ugovor zoper sklep o prodaji
V pritožbi zoper sklep pritožnik nasprotuje obravnavi njegovega ugovora zoper sklep o prodaji kot ugovora upnika. Meni, da bi ga moralo sodišče obravnavati kot ugovor bivšega zakonskega partnerja stečajne dolžnice in slediti njegovemu predlogu, da se mu določi razumen rok, da z zemljišča stečajne dolžnice odpelje predmete, ki jih ne more kar čez noč odpeljati na drugo lokacijo.
Pritožnik bi se moral s predlogom, da ima še nekaj časa stvari spravljene na zemljišču, ki se prodaja, obrniti najprej na upravitelja. Sodišče namreč v stečajnem postopku s sklepom odloči o konkretnem predlogu stečajnega upravitelja, ki ga le ta predlaga sodišču v odločitev kot organ stečajnega postopka.
ZPP člen 339, 339/1, 458, 458/1. ZZZDR člen 123, 123/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preživninska obveznost
Toženec uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog.
Preživninska obveznost staršev do otrok ne vpliva na pogodbena razmerja med starši in tretjimi osebami.
Medtem ko je sodišče prve stopnje tožbo pravilno štelo kot potrebno, pa je odgovor na tožbo napačno štelo kot nepotrebni strošek tožene stranke in ji ni priznalo nobenih stroškov postopka.
končni obračun - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.
načelo sorazmernosti - omejitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Če zarubljeno premoženje ne zadošča za poplačilo, to pomeni neuspešno izvršbo. V vsakem primeru osebno odgovorni dolžnik odgovarja za poplačilo z vsem svojim premoženjem. Če tega nima dovolj, je bil upnikov napor in stroški v vseh postopkih zaman. Ostal bo nepoplačan. Dolžnikov socialni minimum je varovan z zakonskimi določbami o omejitvi izvršbe. Upnik bi teoretično lahko vložil predlog za izvršbo za nižji znesek terjatve, recimo v približni vrednosti dolžnikovega premoženja, čeprav tega praviloma ne pozna. Tedaj dolžnik ne bi imel ugovora nesorazmernosti. Po poplačilu iz zarubljenega premoženja bi upniku še vedno ostala terjatev za preostali del in bi lahko ponovno predlagal izvršbo za razliko. Vendar v skladu z ZIZ upnik tega ni dolžan storiti in lahko vloži predlog za izvršbo za celotni znesek.
Opis ne izkazuje kakršnegakoli kazensko pravno relevantnega postopanja obdolženca v smislu preslepitve predstavnikov oškodovane zavarovalnice, zato ravnanje obdolženca, kot je opisano, nima vseh zakonskih znakov očitanega mu kaznivega dejanja in gre samo za neizpolnitev civilne zaveze.
Zdravstveno oskrbo zagotavlja zdravstveno osebje, za ravnanje katerega je zdravstvena ustanova objektivno odgovorna. Odgovornost zdravstvene ustanove pa je krivdna - odgovorna je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči njen delavec, ki ne ravna tako kot je treba. Zdravstveni delavec ne ravna tako kot je treba, če ravna nestrokovno in profesionalno neskrbno. Ker gre za poklicno dejavnost, je zahtevana skrbnost dobrega strokovnjaka.