OZ-UPB1 člen 46, 49, 49/1. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
prevara - zmota - nedovoljene pritožbene novote
Da je izpolnjen zakonski stan prevare, ne zadoščajo okoliščine, na podlagi katerih si lahko stranka (s sklepanjem) ustvari zmotno predstavo o nekem dejstvu.
Ne more pa se na podlagi njih narediti zaključka o prevari, ne da bi tožeča stranka uspela izkazati tudi naklepno ravnanje tožene stranke z dajanjem lažnih informacij ali obljub o statusnem preoblikovanju v obliki združitve ali pripojitve njegovega dolžnika s finančno močnima podjetjema.
Ker je bila zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 22. 8. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice do izplačila denarne dajatve za nazaj. Poleg tega je ukinitvena odločba, po kateri tožnik do dodatka za nego otroka po odločbi od 1. 5. 2013 dalje ni več upravičen, postala pravnomočna, saj zoper njo ni bilo uveljavljano redno pravno sredstvo.
ZDR-1 člen 84, 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - komisija - III. kategorija invalidnosti
Komisija za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki deluje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je podala mnenje, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Naloga komisije je preveriti ali delodajalec delavcu utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela na drugem delovnem mestu, kot tudi ne more zagotoviti ustreznega dela pri drugih delodajalcih, v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, njegovo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo, ni pa naloga komisije ugotavljati oziroma ocenjevati tožnikove preostale delovne zmožnosti, saj je slednja že ugotovljena in izhaja iz odločbe ZPIZ.
Pri toženi stranki so bila zasedena vsa delovna mesta, ki bi bila primerna za tožnika glede na njegovo izobrazbo in omejitve pri delu, zato tožena stranka v času, ko je prejela mnenje komisije in je tožniku podala izpodbijano odpoved, ta čas pa je relevanten za presojo zakonitosti odpovedi, ni imela prostih sistemiziranih delovnih mest, na katerih bi lahko zaposlila tožnika.
sale and lease back - prepoved komisornega dogovora - oderuška pogodba - ničnost pogodbe - delna ničnost
Toženi stranki torej po odstopu od pogodbe ni mogoče očitati ravnanja, ki bi v končni fazi imelo učinek prepovedanega komisoričnega dogovora. Že iz teh razlogov zato pogodbe o spornem pravnem poslu, v vsebini, v kateri so se dejansko izvajale, niso nične in je bil zahtevek pravilno zavrnjen. Glede na to, da se je pogodba uresničevala 6 let, tudi sicer ničnost celotne pogodbe ni najprimernejša sankcija. Kvečjemu bi lahko govorili o delni ničnosti, to je ničnosti določbe Splošnih pogojev o načinu poravnave obveznosti po odstopu od pogodbe.
ZZZDR-UPB1 člen 124, 124/2.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 9, 12, 18.
plačilo institucionalnega varstva - preživljanje staršev - preživninska obveznost otrok do staršev
ZZZDR preživninsko obveznost otrok do staršev določa v 124. členu. Po tej določbi je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Glede na drugi odstavek citirane določbe pa polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Določba drugega odstavka 124. člena ZZZDR predstavlja izjemo od pravila določenega v prvem odstavku citirane določbe in v konkretnem primeru pomeni, da tožnik za svojo mater ni dolžan prispevati k plačilu storitev institucionalnega varstva, če dokaže, da iz neopravičenih razlogov ni izpolnjevala preživninskih obveznosti do njega. V nasprotnem primeru velja določba prvega odstavka 124. člena ZZZDR in obveznost tožnika, prispevati k plačilu storitvam institucionalnega varstva za svojo mater skladno s prvim odstavkom 100. člena ZSV po merilih, določenih v Uredbi.
Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, ta pa je tožbo umaknil 3. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo zmotno stališče, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov postopka ter da mora povrniti toženi stranki celotne stroške postopka, ker tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka.
odločitev o pravdnih stroških - povrnitev pravdnih stroškov - kriteriji za odločitev o stroških - načelo uspeha - povod za tožbo - ugovor tretjega - izločitvena pravda - sosporništvo - delitev stroškov po enakih delih
Pravna teorija in sodna praksa v tovrstnih pravdah ugotavljata, da je uporaba 160. člena ZPP, glede na sedanjo ureditev, omejena predvsem na izvršilni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.
vpis v sodni register - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - vpis spremembe članov nadzornega sveta - prekinitev postopka - sklep pritožbenega sodišča - učinek sklepa - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da za vpis članov nadzornega sveta in izbris članov nadzornega sveta registrsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in sedanjih vpisov članov nadzornega sveta, je registrsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 290/2018 o razveljavitvi sklepa o vpisu novih članov nadzornega sveta Srg 001 z dne 6. 2. 2018 in vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje, vzpostavilo registrsko stanje pred opravljenim vpisom po sklepu z dne 6. 2. 2018.
Registrsko sodišče na podlagi sklepa sodišča druge stopnje opravi vpis v sodni register le v primerih, ko sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča 1.) bodisi tako, da odredi vpis predlaganih sprememb (drugi odstavek 40. člena ZSReg), 2.) bodisi tako, da zavrne zahtevek za vpis v sodni register (tretji odstavek 40. člena ZSReg). V prvem primeru registrsko sodišče opravi vpis v sodni register, v drugem primeru pa vpiše izbris opravljenega vpisa. Smiselno enako postopa tudi v primeru, ko sodišče druge stopnje s sklepom zgolj razveljavi sklep registrskega sodišča o vpisu v sodni register, ne da bi vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje. Tudi v tem primeru namreč razveljavitveni sklep dejansko pomeni spremembo sklepa registrskega sodišča o vpisu v sodni register. Za nobenega od navedenih sklepov pa v obravnavanem primeru ni šlo, saj je pritožbeno sodišče sklep registrskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/5. ZPP člen 214, 214/2.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - ugotovitvena tožba - ugotovitev obstoja pravice - napotitev na pravdo - neprerekana dejstva - pogrebni stroški - dolg iz zapuščine - odgovornost dedičev
Pogrebni stroški niso oskrbni stroški pokojnika in sodijo med dolgove iz zapuščine, torej med obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja osebna odgovornost dedičev, zato ni podlage, da bi se v tem obsegu del zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD izločil, oziroma da bi v tem delu prišlo do omejitve dedovanja.
ZVis člen 10, 10/4. ZSReg člen 29, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 77.
vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe firme - fakulteta - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo - pravni interes za vložitev pritožbe - ustanovitev univerze - akreditacija - pravna subjektiviteta univerze in članic
Članice univerze imajo pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, omejeno pravno sposobnost. Takšna omejena pravna sposobnost je predvidena že v 10. členu ZVis v primerih, kadar članice univerze, ki so bile ustanovljene v okviru univerze, izvajajo nacionalne programe visokega šolstva, za katere zagotavlja sredstva Republika Slovenija. V drugih primerih pa, kot to določa četrti odstavek 10. člena ZVis, članice univerze nastopajo v pravnem predmetu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z Aktom o ustanovitvi in statutom univerze.
Vpis ustanovitve Univerze, kateremu podlaga je bil Akt o ustanovitvi, ki ureja organizacijo univerze in njenih članic na opisani način, je pravnomočen. Tako univerza kot njene članice so tudi pridobile odločbo NAKVIS o akreditaciji visokošolskega zavoda, ki velja do leta 2023. Pritožnica v tem registrskem postopku zato ne more izpodbijati pravilnosti vpisa ustanovitve univerze v sodni register, niti pravilnosti odločbe NAKVIS o akreditaciji.
ZPIZ-2 člen 63.. Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 94.
plačilo razlike plače - podjetniška kolektivna pogodba - premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - starejši delavec
Tožnica je ob nastanku invalidnosti dopolnila 52 let. Zato je sodišče svojo odločitev utemeljeno oprlo na 94. člen Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (KPES), ki določa, da delavke, starejše od 50 let, ki so zaradi zdravstvenih razlogov razporejene na delovno mesto v nižjo tarifno postavko, ne morejo prejemati nižje plače, kot so jo prejemale na prejšnjem delovnem mestu. Pritožba neutemeljeno navaja, da to predstavlja nekakšno nadomestilo za izčrpanost, ki se ne more povezovati z boleznijo, kot je tožničina (depresivna motnja). Tega KPES ne določa, za takšno sklepanje na določeno vrsto zdravstvenih razlogov tudi sicer ni nobene podlage.
Od razjasnitve dejstva, ali sta bila toženki tožba in poziv na odgovor pravilno vročena, je odvisno, ali je izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljati, ali je imela toženka realno možnost, da se je ob vsej potrebni skrbnosti s tožbo in pozivom, da nanjo odgovori, seznanila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017664
SPZ člen 73, 73/1, 74, 75, 75/1, 83, 99, 99/2. OZ člen 131, 216. ZPP člen 8, 254, 254/2, 286b, 337, 337/1.
sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - škoda - odškodninska odgovornost - prepoved bodočega vznemirjanja - ponovitvena nevarnost - odstranitveni zahtevek - pravica odstraniti veje - pritožbene novote - pasivna legitimacija - lastnik - neposredni posestnik - trditveno in dokazno breme - ugovor izpolnitve - stroški postopka - delni uspeh - vzročna zveza - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Lastnik sosednjega zemljišča, ki mu drevo soseda povzroča prepovedane imisije, ima poleg upravičenj po 83. členu SPZ (zlasti, če jih sam zaradi sosedovega nasprotovanja ne more uresničiti) tudi negatorno imisijsko varstvo po splošnih pravilih 73. in 75. člena SPZ. Slednje vključuje zahtevek, da toženec nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij. Odstranitev motečih vej v sosedovem zračnem prostoru in korenin, ki rastejo v sosednjo nepremičnino, je v prvi vrsti dolžnost lastnika drevesa.
Zaslišanje izvedencev po drugem odstavku 254. člena ZPP sodišče opravi med več v sodnem postopku postavljenimi izvedenci, če se njihova mnenja bistveno razlikujejo. Strokovnjak, ki ga je tožeča stranka angažirala pred pravdo, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bil izvedenec v tem postopku. Šlo bi lahko kvečjemu za izvedeno pričo, ki bi jo sodišče zaslišalo, če bi bil tak dokazni predlog postavljen pravočasno.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - obličnost pogodbe
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da je ob zatrjevanem pravnem temelju, da je tožena stranka odgovorna za plačilo vtoževane terjatve po 433. členu OZ odločilno ali je na toženo stranko prešla kakšna premoženjska celota ali posamezni del na pogodbeni podlagi. Pri tem je nadalje odločilno, da ne zadošča zgolj ustna pogodba, ampak mora biti prenos premoženja izkazan z ustrezno pisno pogodbo.
Določba 433. člena OZ v celoti kot glasi nedvomno zahteva, da se prenos premoženjske celote ali dela premoženja dogovori s pisno pogodbo, kar logično izhaja iz določbe drugega odstavka tega člena, da je nično pogodbeno določilo, ki bi omejevalo ali izključevalo odgovornost, določeno po prvem odstavku določbe. Ubeseditev ″pogodbeno določilo″ pomeni, da gre za nekaj, kar je zapisano.
Določba 433. člena OZ je namenjena varstvu upnikov, ki imajo terjatve iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem. Ker je v primeru, ko pride do prenosa premoženja med gospodarskimi subjekti, zagotovljeno varstvo upnikov po specialnih določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v poglavju o združitvah in delitvah, potem se upnik ne more uspešno sklicevati na določbo 433. člena OZ kot pravno podlago za plačilo svoje terjatve. Da pa bi šlo pri domnevno prenesenem premoženju za stvarni vložek v toženo stranko, tožeča tudi ni zatrjevala in ker ZGD-1 v takšnem primeru upniku terjatve ne zagotavlja posebnega varstva, bi se smel sklicevati na določbo 433. člena OZ3, vendar pa je tudi za stvarno pravni vložek bistveno, da se njegov obseg in realizacija ugotovi s pisno pogodbo in ne zadošča le ustni prenos premoženja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je tožnici že vabilo na zagovor vročala na napačen naslov, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je odpoved nezakonita že zaradi kršene pravice do obrambe. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je že sama nepojasnjena odsotnost (sploh daljša kot je bila tožničina - od 11. 7. 2017 do podaje odpovedi 12. 9. 2017) razlog, zaradi katerega bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor.
Tožena stranka v izredni odpovedi ni v ničemer utemeljila pogoja za zakonitost izredne odpovedi po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Tega tudi kasneje ni pojasnila ali dokazovala.
Delavec resda ne more imeti hkrati dveh delovnih razmerij za polni delovni čas, kar pa še ne pomeni, da je potrebno tožnici onemogočiti, da se na podlagi poziva tožene stranke odloči, ali se bo vrnila na delo k njej ali ne.
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 11. 7. 2017, ampak ji je (z vsemi pravicami iz delovnega razmerja pri toženi stranki) trajalo do 8. 1. 2018. Četudi sodišče tožnici, ker je od 9. 1. 2018 zaposlena pri drugem delodajalcu, od tega datuma dalje pravilno ni priznalo delovnega razmerja pri toženi stranki in tudi ne pravic iz delovnega razmerja (izmed teh je za delavca najpomembnejša pravica do plače), pa je toženi stranki vendarle tudi za čas od 9. 1. 2018 dalje naložilo plačilo razlike med plačo pri novem delodajalcu in plačo, ki bi jo prejemala pri toženi stranki. S tem v zvezi je pritožba utemeljena. V času zaposlitve pri novem delodajalcu namreč delavcu ni mogoče priznati razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
ZSReg člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 8, 8/5, 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 10a.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis izbrisa odsvojitelja poslovnega deleža - omejitve za pridobitev statusa družbenika - načelo publicitete
Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov. Z obligatornostjo vpisov posameznih podatkov v sodni register kot javne knjige se namreč zagotovi objava tistih podatkov pri subjektu vpisa, ki so pomembni za pravni promet.
To pomeni, da pri d.o.o. v nobeni fazi (ustanovitve niti kasnejše spremembe) vpisa v sodni register ne sme priti do situacije, ko bi bil nek relevanten podatek za vpis v sodni register izbrisan, ne da bi bil hkrati vpisan nov podatek. Tak je tudi primer vpisa družbenika in njegovega 100 % poslovnega deleža v primeru odsvojitve poslovnega deleža.
Zdravstveno oskrbo zagotavlja zdravstveno osebje, za ravnanje katerega je zdravstvena ustanova objektivno odgovorna. Odgovornost zdravstvene ustanove pa je krivdna - odgovorna je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči njen delavec, ki ne ravna tako kot je treba. Zdravstveni delavec ne ravna tako kot je treba, če ravna nestrokovno in profesionalno neskrbno. Ker gre za poklicno dejavnost, je zahtevana skrbnost dobrega strokovnjaka.
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda dovolj konkretnih trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
ZPP-UPB3 člen 421, 421/2.. ZZZDR-UPB1 člen 78, 78/1, 105a, 132.
preživninska obveznost roditelja - zvišanje preživnine - preživninske potrebe otroka - premoženjske razmere staršev - povečane potrebe otroka - bistveno spremenjene razmere
V primeru razpada zunajzakonske skupnosti pa lahko sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev samostojno, brez odločanja o dodelitvi otroka enemu izmed roditeljev, odloča o preživljanju otrok.
sodna ureditev meje - javno dobro - katastrski elaborat - izvajanje katastrskih vpisov - pravica stranke do sodelovanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodna praksa je enotna, da je treba iz navedenih razlogov pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.