neupravičen pripor - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - enotna odškodnina
V sodni praksi je sicer res utrjeno stališče, da se odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določa kot enotna odškodnina, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, vendar pa obstajajo tudi izjeme. Če oškodovancu namreč nastane dodatna škoda, ki se kaže v obliki intenzivnejših duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnostih, lahko sodišče takšni osebi prisodi odškodnino za to obliko škode.
načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - zaslišanje priče
V dokaznem postopku je stranki dana možnost, da svoje interese lahko učinkovito varuje, če se lahko izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, če je lahko prisotna ob izvajanju dokazov, če lahko postavlja vprašanja pričam oz. izvedencem, če se lahko nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter če glede slednjih lahko poda tudi svoja pravna naziranja.
skupščinski sklepi - ničnost sklepa skupščine d.d. - nezdružljivost z bistvom družbe - nemoralnost - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - pridobitev posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev
Ni izpodbojen sklep, če je na njegovem temelju družbenik presegel 90 odstotni prag udeležbe v kapitalu, tako da lahko izključi manjšinske družbenike, če niso podane še dodatne okoliščine. Takšen sklep tudi ni ničen.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju več predlaganih oseb s strani obrambekot nepotrebne in predvsem zato, ker obdolženec tudi po več pozivih sodišča prve stopnje, da sporoči popolne podatke predlaganih prič, to je priimka prič in naslova njunega stalnega bivališča, kamor bi jih sodišče prve stopnje sploh imelo možnost vabiti, vse do konca dokaznega postopka (in torej ne zgolj v roku osmih dni) ni posredoval.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/1, 259, 314.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - povzročitev splošne nevarnosti
Tožnik je s podpisom prirejenega zapisnika o ogledu izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz prvega odstavka 259. člena KZ-1, ki določa, da se kaznuje z zaporom do treh let uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo, ali spis vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom oziroma pečatom potrdi uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma uradnim pečatom omogoči sestavo uradne listine, knjige ali spisa z lažno vsebino.
Za razliko od kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni zakonski znak kaznivega dejanja storilčev namen nekomu pridobiti nepremoženjsko korist. Tožnikov namen pridobiti nepremoženjsko korist pri presoji te kršitve ni pravno relevanten. Tožnikovo ravnanje torej predstavlja vse zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve listine iz prvega odstavka 259. člena KZ-1, ter po svoji teži, glede na to, da gre za policista, od katerega se zahteva zakonitost pri opravljanju delovnih nalog, utemeljuje izrek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot najstrožje sankcije v primeru kršenja pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Čeprav tožnik s svojim ravnanjem oz. kršitvijo delovnih obveznosti ni izpolnil vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1, je tožena stranka tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je dokazana kršitev z znaki kaznivega dejanja po 259. členu KZ-1, oziroma odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 37, 83, 83/2, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - voznik avtobusa - svoboda izražanja - pisni opomin
Tožnik z izjavami v člankoma, da avtobus nima prevoženih zgolj sporno število km, temveč milijon, da sam letno prevozi 130.000 km in da sumi, da so avtobusu pri toženki stranki naredili nove profile ni storil očitane kršitve iz 37. člena ZDR-1, ki prepoveduje zaposlenim škodovanje poslovnim interesom delodajalca. Tožena stranka je s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v tožnikovo svobodo izražanja.
Tožnik z izjavo, ki jo je podal spornega dne na seji odbora, da delodajalci lahko ogromno manipulirajo z delovnim časom, da morajo vozniki delati do 240 ur, da jim delodajalci ukradejo ure do redne delovne obveznosti 174 ur in jih še prikrajšajo za efektivo, ker ure obračunavajo po nekih svojih zakonih, ni kršil 37. člena ZDR-1.
Banka je bila seznanjena s tem, da T. d.o.o. ni nastopal kot samostojni ponudnik, temveč je bila ponudba, o kateri govorita bančni garanciji, pravzaprav skupna ponudba treh gospodarskih subjektov. Zaključek sodišča prve stopnje, da umik ponudbe s strani drugih dveh partnerjev pomeni umik oziroma spremembo skupne ponudbe, torej tudi ponudbe T. d.o.o., je zato pravilen. Vsak umik posameznega ponudnika znotraj skupne ponudbe, pomeni hkrati tako spremembo le-te, da skupna ponudba ne more več obstati, da je torej le-ta v celoti umaknjena.
ZDSS-1 člen 63, 75.. ZZVZZ-UPB3 člen 82, 85.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - pravnomočna odločitev
Odločba z dne 8. 6. 2017 in torej odločitev, da je tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, čeprav je toženec o začasni nezmožnosti odločal z več odločbami, je postala pravnomočna. O delazmožnosti v spornem obdobju je torej že bilo pravnomočno odločeno. V tem socialnem sporu zato ob presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 14. 6. 2017 v delu glede zmožnosti za delo v spornem obdobju ni več dopustno odločati. To bi namreč lahko bilo le predmet drugega najprej predsodnega pritožbenega in nato sodnega postopka.
Med pravdnima strankama je sporno, ali pretrganje zastaranja zoper glavnega dolžnika učinkuje tudi zoper toženca kot poroka (tretji odstavek 1034. člen OZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. Za pretrganje zastaranja namreč ni pomembno, ali je tožeča stranka izvršilni predlog zoper glavnega dolžnika oprla na pogodbo o medsebojnem sodelovanju ali pa na neposredno izvršljiv notarski zapis pogodbe o pristopu k dolgu, temveč je ključno, ali je v izvršilnem postopku izterjevala iste terjatve kot jih vtožuje v tem postopku. Ta pogoj je izpolnjen, saj so bili predmet dogovora v pogodbi o pristopu k dolgu in s tem predmet izterjave v izvršilnih postopkih zoper glavnega dolžnika prav računi, ki so razvidni iz seznama računov na dan 18. 2. 2016, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila obravnavano tožbo zoper toženca.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 116, 116/1, 194.. OZ člen 190, 190/3.
preplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v primeru, da so nove dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o priznani pravici in so ta nova dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novih dejstev ne dopušča več, zavarovanec ne sme več uživati teh pravic. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju toženec odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila s skladno s 194. členom ZPIZ-2. Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00018349
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2.
izpodbijanje pravnega posla - osebni stečaj - neodplačno razpolaganje
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da z izpodbijano prodajo ni bilo zmanjšano čisto premoženje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, saj je tožeča stranka za prodano vozilo prejela toliko kot je glede na stanje vozila in stanje na trgu vozil bilo mogoče in tako je pravilen nadaljnji materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ob izostalosti objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavku 271. člena ZFPPIPP ni potrebno ugotavljati še obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, saj morata za utemeljenost izpodbojne tožbe in povračilnega zahtevka biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek gradi na dejstvu, da naj bi tožena stranka pridobila vozilo za majhno vrednost in da je zato prodajna pogodba izpodbojna že zgolj ob obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se je v postopku izkazalo, da temu ni tako, saj majhne vrednosti ne more predstavljati plačilo 20.000 EUR, ki je povsem približek izvedenčevi ugotovljeni tržni vrednosti, temveč bi o majhni vrednosti lahko govorili le, če bi šlo za nižji, simbolični znesek, ki bi znatno odstopal od kupnine.
ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c, 44c/2, 85.. ZUP-UPB2 člen 6.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Ker se tožničina poškodba stopala z odprto redukcijo in interno fiksacijo s posamičnim vijakom rutinsko zdravi v Sloveniji, možnosti zdravljenja v Sloveniji nedvomno niso bile izčrpane. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav je bila tožnica ob pravilni diagnozi zdravljena konzervativno, namesto operativno, ni mogoče šteti, da so bile v Sloveniji možnosti zdravljenja izčrpane. Niti po tem, ko je bila še pred operacijo ugotovljena potreba po operativnem zdravljenju, se tožnica ni odločila za potrebno operacijo v Sloveniji. Odločila se je za zdravljenje v tujini, ki pa ni bilo nujno zdravljenje v medicinskem smislu oziroma v smislu takojšnjega ukrepanja zaradi morebitne življenjske ogroženosti. Pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za povračilo zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene, zato niso izpolnjeni.
Izpolnjeni niso niti pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene, po 44.b členu ZZVZZ. Ni sporno, da tožnica napotnice za operativno zdravljenje ni pridobila. Torej na čakalni seznam za operacijo frakture medialne sezamoidne kosti sploh ni bila vpisana, zato ji čakalna doba, ki bi presegla najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Sloveniji ne bi bilo drugega izvajalca, oziroma bi presegala razumen čas, ni bila določena. Čeprav je bilo zdravljenje tožničine poškodbe v Sloveniji napačno, pa se niti po ugotovitvi, da je potrebno operativno zdravljenje, ni vpisala na čakalni seznam, temveč se je odločila za operacijo v Nemčiji. Pritožbene navedbe, da zaradi napačnega zdravljenja ni mogla pridobiti napotnice, zato niso utemeljene. Ali bi bila ob vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki bi presegala najdaljšo dopustno čakalno dobo oziroma razumni rok, je glede na navedeno, povsem irelevantno.
Ker je tožnica spornega dne, ko je bila operirana v Nemčiji, dvakrat prenočila v bolnišnici, je šlo nedvomno za bolnišnično zdravljenje. Da se v Sloveniji tovrstne operacije lahko opravljajo tudi z enodnevno hospitalizacijo oziroma celo brez prenočitve, ni relevantno. Ker je šlo za bolnišnično in torej ne ambulantno zdravljenje, tožnica pa ni pridobila predhodne odobritve toženega zavoda, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017493
ZPP člen 337, 337/1.
pritožbene novote - pogodba o štipendiranju - aneks - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dejansko stanje
Pritožnik pritožbo gradi na pritožbeni novoti, da se je (štipendist) s soglasjem štipenditorja prepisal na drugo fakulteto, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega dejstva zato pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Ob tem zgolj dodaja, da tudi če bi ga toženec zatrjeval pravočasno, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne bi vplivalo, saj se prepis na drugo fakulteto nanaša na študijsko leto 2015/2016 in ne na pogodbeno relevantno leto 2013/2014, pa tudi ne na študijsko leto 2014/2015, ki bi ga lahko časovno zajemalo obdobje mirovanja, če bi bil aneks sklenjen.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja - pristranskost sodnika
Pavšalno navajanje predlagateljev, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec I.K. opravil rehabilitacijski program, kakor je to razvidno iz potrdila Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa z dne 5. 12. 2017, ki so ga pritožniki priložili svoji pritožbi, vendar je mogoče izbris štirih kazenskih točk le na podlagi zakonsko predpisanih izpolnjenih pogojev, le-ti pa v obravnavani zadevi niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018205
ZPP člen 181, 181/1, 319, 319/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. ZIZ člen 192, 192/1. URS člen 22.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi - sprememba sklepa - določen predmet prodaje - zemljiškoknjižni vložek - nove parcele - faza izvršilnega postopka - pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek pravnomočnosti - res iudicata - predlog za izdajo popravnega sklepa - popravni sklep - napaka, ki je ni mogoče odpraviti - pravno sredstvo - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - vročitev vloge
Sklep o izročitvi, četudi je nezakonit oziroma pomanjkljiv, ker ne določa, katere nepremičnine se izročajo kupovalki, je pravnomočen. Ta sklep bi bilo mogoče popraviti le s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, ga dopolniti ali (tudi po njegovi pravnomočnosti) popraviti očitne pisne napake, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker ne gre za tovrstno napako.
Med kupovalko in dolžnikoma je v teku spor, v katerem se razrešuje vprašanje, ali je kupovalka postala lastnica nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V primeru, ko je sklep o izročitvi neprimeren za vknjižbo lastninske pravice oziroma obremenjen z napako, da ne določa natančno predmeta izročitve, pa je hkrati tudi že pravnomočen, je to edina pravilna in dopustna pot. Gre za smiselno enako situacijo, kot je situacija v primeru dopolnitve izvršilnega naslova, ko predmet izpolnitve ni zadosti določen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018974
ZVEtL-1 člen 3, 4, 4/1, 12, 28, 28/1, 28/3, 31, 31/1. SPZ člen 105, 105/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - upravnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določitev novega naslova na samo dokončanje etažne lastnine ne vpliva, saj gre kljub dvema naslovoma, po podatkih prostorskega portala RS ob dnevu odločanja pritožbenega sodišča, za eno stavbo. Sodišče prve stopnje pa bo moralo ugotoviti, ali ima del stavbe na novem naslovu upravnika in v kolikor ga ima, pritegniti v postopek kot udeleženca tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na novem naslovu (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).
Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Del stavbe ne more biti hkrati posamezni in skupni del stavbe.
V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019625
ZDR člen 5, 5/2, 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - civilni delikt
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženca nista bila s tožečo stranko v delovnem razmerju in da zato ne gre za odškodninsko terjatev delodajalca proti delavcu v skladu z določbo 182. člena ZDR. Vendar pa dejstvo, da toženca nista bila v delovnem razmerju s tožečo stranko, samo po sebi ne zadostuje za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine bi lahko sodišče zavrnilo, če bi izključilo odškodninsko odgovornost tožencev po določbah OZ. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, vzročna zveza, nastanek škode in krivda), je odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zgolj zaradi neobstoja delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema vsaj preuranjena.