DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018281
URS člen 15, 15/4, 42. OZ člen 179.
lovska družina - članstvo v lovski družini - odklonitev sprejema v članstvo - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do združevanja - nedopusten poseg v čast in dobro ime
Pravica do združevanja ne sodi med osebnostne pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017999
KZ-1 člen 211, 211/1.
dokazna ocena - verodostojnost podpisa - kaznivo dejanje goljufije - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazovanje z izvedencem
Enako nerazumljiva je tudi pritožbena navedba, da izvedensko mnenje ne daje podlage za argumentiranje obdolženčeve krivde ter da bi lahko bilo kvečjemu dokaz, da obdolženi ni kriv. Izvedenec dr. B.R. je namreč s stopnjo popolne gotovosti ugotovil, da so vsi podpisi "S.M." na dokumentu Potrdilo o prejemu plačila originalni, torej napisani s strani iste osebe, pri čemer obdolženi po prejemu tega mnenja ni več osporaval, da so podpisi njegovi, Nacionalni forenzični laboratorij pa je ovrgel zagovor obdolženca, da so posamezni deli Potrdila o prejemu plačila bili izpisani naknadno, ker ni zaznati sledi tiskanja v več korakih. Zato ni jasno, kako bi naj ti izvedenski mnenji ne dali podlage za argumentiranje obdolženčeve krivde, kot to navaja zagovornik v pritožbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017946
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 127, 127/1.
dejansko stanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Zagovornica z razlogi sodišča prve stopnje očitno ne soglaša, saj podaja svojo lastno dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pokaže kot neutemeljena.
Tožena stranka, ki sta se ji je stranska intervenienta pridružila, je v obravnavanem postopku uspela. Po načelu uspeha v pravdi, jima mora zato tožeča stranka povrniti stroške. Stranska intervencija je bila dovoljena, stranskima intervenientoma pa so stroški že nastali, zato sta ob pravočasni priglasitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi upravičena do njihove povrnitve.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 402, 403, 405, 405/2. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 90, 90/1.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - upraviteljeva procesna legitimacija - ugovor stečajnega upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - postopkovna pravila - pooblastilo stečajnega upravitelja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nepravilno zastopanje - okrožno sodišče - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku
Narok za obravnavo ugovora sodišče razpiše in izvede po postopkovnih pravilih ZPP, razen tistih, ki subsidiarno uporabo določil ZPP s pravili 405. člena ZFPPIPP izrecno izključujejo oziroma določajo drugače, prilagojeno specifiki postopka osebnega stečaja. Med pravili 405. člena ZFPPIPP ni določbe o možnih drugačnih kriterijih za pooblaščenca upravitelja, kot jih določa tretji odstavek 87. člena ZFPPIPP.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za vložitev ugovora pa mu v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Kot upravičenemu vlagatelju ugovora pa mu s tem v procesnem smislu daje položaj stranke (oziroma udeleženca postopka), saj z vložitvijo ugovora sproži postopek ugovora proti odpustu obveznosti, v katerem se na naroku izvede kontradiktoren postopek za ugotovitev obstoja ugovornih razlogov po postopkovnih pravilih ZPP, ker posebnih pravil razen v določilih 405. člena, ZFPPIPP nima. V tem smislu ima postopek ugovora proti odpustu obveznosti, čeprav izveden v okviru stečajnega postopka, več postopkovnih podobnosti z ZPP. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko pride tudi do problemov ali kršitev postopkovne narave, na katere je treba opozoriti že na samem naroku. V okvir usposabljanja in zahtevanega strokovnega znanja upraviteljev pa ne sodijo poznavanje postopkovnih pravil pravdnega postopka. Zato upravitelja kot pooblaščenca stranke (oziroma udeleženca) v postopku po ugovoru proti odpustu obveznosti po zahtevani strokovnosti, ni mogoče enačiti z osebo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakonodajalec je torej že v tretjem odstavku 87. člena ZPP opredelil strokovno usposobljene osebe, ki kot pooblaščenci lahko nudijo strankam kvalitetno zastopanje in nobenega razloga ni, da bi bilo v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, sicer v okviru stečajnega postopka, drugače.
Upraviteljica na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, zastopana po upravitelju kot njenem pooblaščencu, ni bila pravilno zastopana.
Kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, se ne izloča iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP.
ZD člen 32, 220, 221, 221/1, 224. ZPP člen 337, 337/1.
zapuščina - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - izločitveni zahtevek - prepozne navedbe - pravnomočno končan zapuščinski postopek - uveljavljanje dednih zahtevkov v pravdi
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, izda zapuščinsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo.
Zahtevek na podlagi 32. člena ZD, ki ga dedič, ki je sodeloval v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, v tem postopku ni postavil (ali ga je umaknil), je mogoče uveljavljati v pravdi, če so podane okoliščine, ki bi narekovale obnovo postopka. Ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pa sodišče in stranke prejšnjega postopka veže pravnomočni sklep o dedovanju.
ZDT-1 člen 72, 72/1, 72/1-7, 72/2, 72/2-5, 74.. ZS člen 109.. ZUP člen 87.
državni tožilec - prenehanje funkcije - negativna ocena - službeno razmerje
V obravnavani zadevi je potrebno izhajati iz stališča Vrhovnega sodišča RS, da je mogoče določbe ZDT-1 v delu, ki se nanašajo na datum prenehanja državnotožilske službe zaradi ugotovitve, da državni tožilec ne ustreza državnotožilski službi, razlagati (le) tako, da državnemu tožilcu preneha službeno razmerje z dnem vročitve odločbe Vlade Republike Slovenije po 74. členu ZDT-1. Tožnici bi torej lahko zakonito prenehalo službeno razmerje šele z vročitvijo odločbe Vlade Republike Slovenije, in ne že z dnem vročitve ocene državnotožilske službe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00018016
KZ-1 člen 86, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - priznanje krivde - predlog državnega tožilca
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je v primeru priznanja krivde državni tožilec predlagal nadomestitev zaporne kazni (predlagal je izrek kazni 6 mesecev zapora) z delom v splošno korist, nima prav nobene teže glede na to, da obsojenec krivde ni priznal, v mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, pa je državno tožilstvo navedlo, da se s predlogom obsojenca ne strinja.
ZPP člen 105, 105/2, 105/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
formalna popolnost vloge - podpis pravne osebe - žig pravne osebe - nečitljiv podpis
Ugovor dolžnika je vseboval le žig dolžnika in lastnoročen, nečitljiv podpis. Tak podpis ni popoln, saj ne omogoča presoje, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3. ZIZ člen 225, 225/3, 225/4.
združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - izvršba zaradi dosege dejanj - dosega nadomestnega dejanja - predujem za stroške za opravo izvršbe
Sklep o zavrnitvi predloga za združitev zadev je sklep procesnega vodstva, zoper tak sklep pa ni pritožbe.
Plačilo predujma ne predstavlja fakultativne izpolnitve, z izpolnitvijo katere bi bila izpolnjena tudi v tej zadevi uveljavljana nedenarna obveznost. Predujem, ki se izterjuje v drugi zadevi, bo potreben za dosego izpolnitve nedenarne terjatve v tej zadevi, ki pa bo izpolnjena šele tedaj, ko bodo opravljena dejanja iz izvršilnega naslova, namesto dolžnika pa jih bo izpolnil nekdo drug. Dolžnik je samo višino določenega predujma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, imel možnost izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Ker nedenarna obveznost in plačilo predujma tudi nista alternativni obveznosti, z delno izpolnitvijo nedenarne obveznosti dolžnik ni postal prost plačila obveznosti predujma v znesku, kot je bil predviden za sanacijo ventilacije. Določeni predujem je le ocena vrednosti zneska, ki bo potreben za opravo dejanj iz izvršilnega naslova. Znižanja predujma ni mogoče uveljavljati z ugovorom po izteku roka, saj v tej zadevi ne gre za izterjavo denarne terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje za znesek 250,00 EUR, kolikor je znašal dejanski strošek sanacije ventilacije, znižalo predujem, je delno že ugotovilo obseg dejanskih stroškov sanacije, kar bo potrebno za sprejem dokončnega sklepa o višini stroškov, pri čemer tega konkretnega zneska (250,00 EUR) dolžnik ne bo dolžan kriti. V primeru, ko se naknadno pokaže, da je bilo na podlagi odločitve o položitvi predujma od dolžnika pridobljeno več sredstev, kot je bilo potrebno za pokritje stroškov oprave dejanj iz izvršilnega naslova, sodišče razliko vrne dolžniku. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018974
ZVEtL-1 člen 3, 4, 4/1, 12, 28, 28/1, 28/3, 31, 31/1. SPZ člen 105, 105/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - upravnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določitev novega naslova na samo dokončanje etažne lastnine ne vpliva, saj gre kljub dvema naslovoma, po podatkih prostorskega portala RS ob dnevu odločanja pritožbenega sodišča, za eno stavbo. Sodišče prve stopnje pa bo moralo ugotoviti, ali ima del stavbe na novem naslovu upravnika in v kolikor ga ima, pritegniti v postopek kot udeleženca tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na novem naslovu (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).
Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Del stavbe ne more biti hkrati posamezni in skupni del stavbe.
Višina premoženjske koristi (74.733,33 EUR), dejstvo, da je oškodovancu nastala škoda že v letu 2009, obtoženi pa mu vse do danes ni povrnil niti v najmanjšem znesku, in obtoženčevo izmikanje kazenskemu postopku, kljub pravilno ugotovljenim olajševalnim okoliščinam, ne upravičujejo izreka pogojne obsodbe obtoženemu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018157
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 42, 42/3. ZPP člen 139, 139/2, 142, 142/4, 337, 337/1. URS člen 155, 155/1, 155/2. ZIZ-L člen 70, 70/1,77. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1, 39-2.
nepravilno vročanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga - novela ZIZ-L - prehodne in končne določbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - vročitev s fikcijo - neuspel poskus vročitve - vročitev dolžniku na naslovu dejanskega bivanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - lastništvo stanovanja - pravno nepomembno dejstvo - nedopustne pritožbene novote - narava izterjevanega dolga - stroški odgovora na pritožbo zoper sklep - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin
Upoštevaje začetek veljavnosti novele ZIZ-L (25. 3. 2018), s katero je bila uzakonjena določba tretjega odstavka 42. člena ZIZ, sodišče ne bi smelo presojati pravočasnosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, oziroma bi že glede na predhodne in končne določbe novele ZIZ-L moralo šteti, da je bil ta dolžnikov predlog podan pravočasno.
V primeru poskusa vročitve sodnega pisanja s fikcijo po 142. členu ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) se lahko vročitev pravno veljavno opravi le na naslovu strankinega dejanskega prebivališča. Temelj za nastanek izterjevane obveznosti in vprašanje lastništva stanovanja na naslovu vročanja nista okoliščini, ki bi bili pomembni za presojo (ne)pravilnosti vročitve sodnega pisanja.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost zavarovanca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - nedokazanost - nezatrjevana dejstva - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Golo zatrjevano in dokazano dejstvo, da je tožnica padla na mokrih tleh, za zaključek, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke nedopustno oz. protipravno, ne zadošča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - uporaba zakona - sprememba zakona
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da se, čeprav je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v času veljavnosti ZDR, za presojo višine denarnega povračila uporablja določba drugega odstavka 118. člena ZDR-1, ki je že veljala v času odločanja o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča in po kateri se višina denarnega povračila določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Datum odločanja o sodni razvezi in datum sodne razveze lahko sovpadata, vendar že po dikciji 118. člena ZDR-1 (ugotovitev delovnega razmerja najkasneje do odločitve sodišča prve stopnje) to ni nujno.
Ugotovitev, ali se je tožnik prijavil na Zavod RS za zaposlovanje, ni bistvena za presojo višine denarnega povračila.
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 340, 340/4, 429, 435, 435/4.
skrajšani postopek - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba
Ko sodišče v skrajšanem postopku opravi predobravnavni narok, lahko stranke po drugem odstavku 83. člena ZKP (v zvezi s 429. členom ZKP) predlagajo izločitev dokazov le do konca tega naroka (če predobravavnega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave). Zoper sklep, ki ga sodišče izda na podlagi takega predloga, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 83. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
Izločitev dokazov se lahko sicer predlaga tudi po koncu predobravnavnega naroka (do konca dokaznega postopka), vendar se sme sklep, s katerim je sodišče odločilo o tem predlogu (ne glede na to, ali je predlogu ugodilo ali ga zavrnilo) izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL00018311
ZZ člen 62, 62/1, 64. ZZDej člen 4, 5, 8, 41, 42, 43, 44. ZPP člen 199, 200, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3, 358. OZ člen 112, 112/3, 114.
status zavoda v javnem interesu - osnovna zdravstvena dejavnost - koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti - odpoved pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje tožbe - nove okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sodna intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - stranka intervencija - sklep o dopustitvi stranske intervencije - intervencijski interes - dejanski interes
Stranka mora svojo zahtevo po razvezi pogodbe ali njeni spremembi zaradi spremenjenih okoliščin uveljavljati s sodno intervencijo.
načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - zaslišanje priče
V dokaznem postopku je stranki dana možnost, da svoje interese lahko učinkovito varuje, če se lahko izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, če je lahko prisotna ob izvajanju dokazov, če lahko postavlja vprašanja pričam oz. izvedencem, če se lahko nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter če glede slednjih lahko poda tudi svoja pravna naziranja.