KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018037
KZ-1 člen 196, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - pravice iz socialnega varstva - izguba pravice - plačilna nezmožnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost že ogrožena ter tako vanjo poseženo.
Če delodajalec ne obračuna in plača prispevkov delavcev, se to neposredno izraža pri kasnejšem izplačilu starostne pokojnine, saj delavec izgubi pravico, da bi se mu obdobje, ko prispevki niso bili plačani, upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva o veljavnosti oporoke - pravica do dediščine - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - volja zapustnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankami obstoji spor glede pristnosti in pravne veljavnosti oporoke, od katerega je odvisna pravica do dediščine, zato je zapuščinski postopek prekinilo in dedinjo, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.
Za zakonito dedinjo je sporen zapis oporoke. Zatrjuje, da dedič po oporoki ni določljiv in še manj določen. Hkrati zatrjuje, da zapustnica ne bi po svoji volji zapisala takšne oporoke, ker ima B. A. tudi hči D. A. iz prvega zakona. Že iz teh navedb je razvidno, da gre za vprašanje zapustničine volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje. Zapuščinsko sodišče za pritožnico spornega zapisa ne sme razlagati samo.
Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.
Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
OZ člen 104, 105, 107, 627, 628, 648. ZPP člen 8, 339.
pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročnika od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - učinki razveze pogodbe - ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zaradi opustitve svoje temeljne naloge, ki izhaja iz 8.člena ZPP, da mora sodišče ugotavljati dejansko stanje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, dejansko stanje glede sodelovanja sedaj pravdnih strank do 27. 1. 2014 in glede obsega izvedenih nalog s strani tožene stranke nepopolno ugotovilo.
Izvedenčevo mnenje ne more nadomestiti dogovarjanj strank in izvedenčevi pogledi na vsebino ideje ne morejo prevladati nad idejo, ki jo je izrazila tožeča stranka kot naročnik del.
Pri odstopu od pogodbe po 627. členu OZ in 628. členu OZ ne gre za materialno pravno situacijo razveze po zakonu samem, ampak je nujna še odstopna izjava, da nastopijo učinki razvezane pogodbe, enako je potrebna odstopna izjava po 107.členu OZ, pri razvezi po zakonu samem pa je pogoj določitev dodatnega roka za izpolnitev in če ne pride do izpolnitve v dodatnem roku, nastopijo učinki razveze po zakonu samem (104. člen OZ in 105. člen OZ).
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - obračunska vrednost zapuščine - darilo
Kar se tiče sredstev na bančnih računih je imel zapustnik ob smrti na svojem bančnem računu le minimalni znesek, medtem ko zapustnikov sin trdi, da v zapuščino sodijo tudi denarni zneski na računu zapustnikove vdove ter tisti, ki jih je dvignila z zapustnikovega računa neposredno pred njegovo smrtjo. Pravilno in v skladu s sodno prakso je stališče sklepa, da je pri spornih dvigih in stanju na bančnih računih zapustnika in vdove dopustno dokazovati, da je bil v določen delu denar last zapustnika in zato spada v zapuščinsko premoženje.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
Denarne dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ostalih področij socialne varnosti so javnopravne narave. Uveljavljajo se po postopkih in na način, določen z zakonom. Abstraktne zakonske pravice se konkretizirajo z izdajo posamičnega upravnega akta, pravice pa se priznavajo in dajatve odmerjajo z upravnimi odločbami. To velja tudi za pravico do zdravljenja v tujini, ki ima za posledico plačilo storitev. Zamudne obresti so delno urejene le na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vsa ostala področja sistema socialne varnosti pa so glede tega popolnoma podnormirana.
Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zakonske zamudne obresti pravilno presojalo ob uporabi relevantnih določb OZ-a in jih zakonito dosodilo od datuma vložitve tožbe dalje. Ni nikakršnega dvoma, da pri pravici do zdravljenja v tujini, glede katere sta z ne izpodbijanim delom sodbe odpravljena zavrnilna posamična upravna akta, rok za izpolnitev obveznosti iz naslova povračila stroškov ni določen. Za začetek teka zamudnih obresti je zato potrebno upoštevati datum zahteve za izpolnitev, t.j. datum vložene tožbe. Tožena stranka je lahko prišla v zamudo z izpolnitvijo dosojene denarne obveznosti šele z začetkom postopka, katerega namen je bil doseči izpolnitev denarne terjatve, ne pa že z vložitvijo zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini.
Z vročitvijo predloga za obnovo postopka nasprotni stranki se je v postopku obnove vzpostavila kontradiktornost, katere odraz je pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odgovor tožene stranke na predlog za obnovo postopka sicer vročilo, vendar je o predlogu odločilo, ne da bi pred odločitvijo razpisalo narok in ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o navedbah odgovora na predlog izjavi. Hkrati je izpodbijano odločitev o zavrženju predloga v bistvenih elementih oprlo ravno na trditve in dokaze iz odgovora na predlog.
S takšnim nezakonitim postopanjem je sodišče prve stopnje tožečo stranko onemogočilo v njeni pravici do izjave v postopku oziroma ji ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, s čemer je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018938
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 165, 165/2, 182, 182/3, 184, 185. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5. ZLNDL člen 7.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - solastnina na skupnih delih - kupoprodajna pogodba - predmet pogodbe - sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - stvarna legitimacija - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - skupni del stavbe - redna raba stavbe - nepravdni postopek - pravdni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravica uporabe - delni umik tožbe - stroški postopka - delni uspeh
Nepravdni postopek po ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Tožnica, ki je varstvo svoje pravice na zemljišču, ki pripada stavbi, zahtevala v pravdnem postopku, lahko to varstvo uspešno doseže (upoštevajoč pravila in dokazne standarde tega postopka).
Lastniki stanovanj imajo pravico souporabe na zemljišču oziroma na celotni parceli, na kateri stavba stoji. Toženka z ničemer ni uspela izpodbiti, da to celotno zemljišče ni namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe. Ker so bili na dan uveljavitve ZLNDL imetniki pravice uporabe na spornem zemljišču etažni lastniki (med njimi tožnica) posameznih delov stavbe, se je njihova pravica uporabe preoblikovala v (so)lastninsko pravico.
Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožnik po trditvah tožene stranke "zamudil" z umikom tožbe tako, da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki so nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020039
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov. Prav tako v tej fazi postopka še ni mogoče sklepati, da gre res za prikrito diskriminacijo sindikalnega zaupnika in le za navidezno odpoved iz krivdnega razloga (zaradi manjših kršitev) oziroma za zlorabo tega inštituta z namenom, da se delodajalec tožnika - sindikalnega zaupnika čim prej znebi. Zato je zaključek, da terjatev ni verjetno izkazana, pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi kršil pogodbo o zaposlitvi s svojim neprimernim obnašanjem oziroma neprimerno komunikacijo do sodelavca, takšno ravnanje pa ni v skladu z zakonom in pogodbo, zato kot sindikalni zaupnik ne uživa imunitete pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1.
ZDZdr člen 73, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 75/1. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 8, 8/b, 8/b-C, 8/b-C(1).
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - zaključek zdravljenja - stalna pomoč in oskrba - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o šesti alineji 74. člena ZDZdr ugotoviti tudi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge. Tako je ugotovilo, da je udeleženec eden od štirih socialno varstvenih zavodov, ki ima verificiran varovani oddelek, pri čemer se je sklicevalo na podatke s spletne strani Ministrstva za delo, družino in enake možnosti. Pri vseh štirih zavodih je preverilo kapacitete in ugotovilo, da so vsi zasedeni. Glede na potrebe, ki jih izkazuje nasprotna udeleženka, so po mnenju izvedenca sicer primerni vsi štirje domovi, a je kot najprimernejša zanjo izbral SVZ D. in udeleženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, ki jim pritožnik ne nasprotuje, ugotovilo, da je SVZ D. bistveno bolj zaseden (142 %) od pritožnika, pri katerem je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa kapaciteta zapolnjena 100 %, z namestitvijo nasprotne udeleženke pa bi se zasedenost povečala na 108 %. Prvostopenjsko sodišče je na tak način ustrezno pretehtalo vse okoliščine primera, iz katerih zlasti sledi, da nasprotna udeleženka tovrstno obliko varstva nujno potrebuje, sicer bi bile ogrožene njene ustavno varovane dobrine, in sicer v bistveno večji meri, kot če bi je sodišče ne namestilo k udeležencu. Med vsemi možnostmi namestitve je namestitev k udeležencu, ki sicer bo prezaseden, z vidika nasprotne udeleženke še najmanj slaba. Po tehtanju vseh interesov se tehtnica tako prevesi v breme udeleženca.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine
ZIZ ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - predmet lastninjenja - stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica uporabe - uporaba predpisa - subsidiarna uporaba zlndl - družbena lastnina
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo, Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne ZLNDL, ki je bil sprejet leta 1997, torej kasneje. ZLNDL je splošen predpis, po katerem naj bi se opravilo lastninjenje le v tistih primerih, ko se predmet ni lastninil po drugem (matičnem) predpisu. ZLNDL je bil v razmerju do drugih predpisov zgolj subsidiarno uporaben.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, kdo je imel (ne glede na formalni vpis v zemljiški knjigi) ob uveljavitvi SZ pravico uporabe na spornem stanovanju.
Stanovanja po letu 1991 niso bila več "stvar v družbeni lastnini".
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktni naklep - finančne težave delodajalca - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - daljše trajanje
Potrebno je upoštevati, da obveznosti delodajalca niso samo v plačilu plač, regresa in prispevkov, ampak tudi v tem, da delodajalec v primeru dalj časa trajajočih likvidnostnih težav pravočasno izvede ustrezne ukrepe, s katerimi zaščiti svoje delavce in njihove pravice.
Za nedobrovernega posestnika velja tisti, kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, ki torej uporablja določeno stvar brez pravne podlage.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - nezakonita hišna preiskava - hišna preiskava brez odredbe
V stanovanju obdolženega sta kriminalistki kritičnega dne opravili hišno preiskava brez pisne odredbe preiskovalnega sodnika, za katero niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, niti ob njenem izvajanju niso bile spoštovane določbe drugega in tretjega odstavka 218. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kar po določbi 219. člena ZKP v zvezi s 83. členom ZKP narekuje izločitev vseh na tej podlagi pridobljenih dokazov iz spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018658
KZ-1 člen 160. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
žaljiva obdolžitev - zakonski znaki - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Brez, da bi bilo znano, kakšna dejstva je obdolženka pravzaprav navajala ter na kaj ali koga so se nanašala, niti razlogov za izključitev protipravnosti iz četrtega in petega odstavka 160. člena KZ-1, vsaj na razumljiv način, ni mogoče preverjati.