kaznivo dejanje poslovne goljufije - oprostitev obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - goljufiv namen ob sklenitvi posla
Ni mogoče odreči tehtnosti zaključkom sodišča prve stopnje, da obdolženčev goljufiv namen ob sklepanju posla z oškodovano družbo ni z ničemer dokazan, okoliščina, da ni plačal drugega računa, ki ga je izdala oškodovanka, čeprav je njegova družba na poslovnem računu takrat razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačilo tega računa, pa po pravilnem sklepanju prvostopnega sodišča lahko dokazujejo le obstoj naknadnega goljufivega namena pri obdolžencu, torej ne že ob sklenitvi posla, kot mu to očita obtožba, temveč pri njegovem izvajanju. Tak očitek pa v obtožbi ni naveden.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - obseg škode - poškodbe zobovja - poškodba mišičja vratne hrbtenice - predhodna poškodba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - višine denarne odškodnine
Zakon ne pozna začasne skaženosti in duševne bolečine zaradi začasne skaženosti niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode, lahko pa se jih upošteva kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 362, 362/1. ZFPPIPP člen 20, 20/5, 145, 145/2, 145/2-3, 185a, 185a/3, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1, 221n.
notarski zapis kot izvršilni naslov - poenostavljena prisilna poravnava - zavarovana terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - finančno prestrukturiranje - ukrepi finančnega prestrukturiranja - sporazum o prestrukturiranju - soglasje - obličnost - poplačilo zavarovane terjatve - sodna praksa kot pravni vir - upoštevanje napotkov višjega sodišča
V 3. točki sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je zapisano, da ne učinkuje na zavarovane terjatve, v posodobljenem seznamu pa je upnikova terjatev kljub temu vsebovana in razdeljena na zavarovani in nezavarovani del, zato se kot pravno pomembno izkaže upnikovo pritožbeno zatrjevanje, da ni podal soglasja k takšnemu prestrukturiranju terjatve.
Prestrukturiranje terjatev je eden od ukrepov finančnega prestrukturiranja in zajema različne vrste sprememb terjatve (zmanjšanje glavnice, znižanje obrestne mere, odložitev dospelosti,...). V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko pride do prestrukturiranja po določbi 221.n člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer ta določba med ukrepi prestrukturiranja zavarovanih terjatev res ne navaja spremembe zavarovanih terjatev v nezavarovane, ampak ukrepe omejuje na odložitev dospelosti teh terjatev, znižanje obrestnih mer in preoblikovanje ločitvenih pravic, s katerimi so zavarovane te terjatve, v skupne ločitvene pravice. Gre za t. i. prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, ki učinkuje tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, zato je za sprejem tega ukrepa predpisan poseben postopek in potrebna večina. Vendar pa pritožba ob tem prezre, da je v postopku poenostavljene prisilne poravnave mogoče tudi prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, pri katerem oblike prestrukturiranja niso omejene, kar pomeni, da je prestrukturiranje možno tudi s preoblikovanjem terjatve iz zavarovane v nezavarovano, kar je v predmetni zadevi dolžnik tudi storil z upnikovo terjatvijo.
Delitev terjatve na zavarovani in nezavarovani del predstavlja obliko prostovoljnega prestrukturiranja zavarovane terjatve, zakon pa kot pogoj za to poleg obličnosti predpisuje tudi soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev.
Zastavni upnik lahko poplačilo zavarovane terjatve sodno ali zunajsodno uveljavlja in doseže tako iz premoženja, ki je predmet zastavne pravice, kot tudi iz kateregakoli drugega dolžnikovega premoženja, zato tudi sodišče lahko dovoli opravo izvršbe tudi na premoženje, ki ni zastavljeno premoženje, in sicer v polnem obsegu, vse dokler zastavljeno premoženje ni prodano zaradi realizacije zastavne pravice.
ZPP člen 254.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 49, 49/1, 49/3, 50, 116.. OZ člen 20.. ZPIZ-1 člen 101, 101/5.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izvedensko mnenje
Tožnikova (spremenjena) odločitev za podpis pogodbe o zaposlitvi je bila odraz njegove prave in resnične volje, ne glede na to, da si je tožnik kasneje premislil ter sprejeto odločitev štel za slabo oz. neustrezno. Glede na izpovedi prič, ki so bile prisotne na sestanku, ter pisno in ustno mnenje izvedencev, pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da tožnik v tem sporu, kljub njegovi drugačni izpovedi, ni dokazal nerazsodnosti in napak volje pri sklepanju nove pogodbe o zaposlitvi.
Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej.
Ne gre za zdravniško napako. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Tožničine urološko-ginekološke težave so posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00019202
ZPP člen 7, 285, 286, 286/4, 354, 354/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje
Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP).
Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.
PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018431
ZIZ člen 272, 272/2, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/2. ZSReg člen 8, 8/5, 8/6, 33. ZGD-1 člen 268, 268/2.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - ničnost sklepa nadzornega sveta - zadržanje učinkov - sklep o odpoklicu - deklaratorni vpis v sodni register - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - prekinitev postopka vpisa v sodni register
S svojim pritožbenim stališčem, da sodišča (če bi držalo stališče prvostopenjskega sodišča, da registrskemu sodišču ne more prepovedati vpisa izvedbe spornega sklepa v sodni register) tudi zemljiški knjigi ne bi mogla odrejati prepovedi vpisa v zemljiški knjigi (na primer prepovedi odsvojitve in obremenitve), ne more uspeti. Analogija z vpisi v zemljiško knjigo že zato ni primerna, ker je vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, na podlagi odločbe o izdaji začasne odredbe zakonsko izrecno dopustna, kar pa za prepoved vpisa posameznega podatka v sodni register ne velja.
Že registrski postopek omogoča (začasen) odlog vpisa v sodni register s prekinitvijo postopka. Pravno varstvo, kot ga z vsebino začasne odredbe s prepovedjo registrskemu sodišču, da opravi vpise v sodni register, zasleduje pritožnik, je torej mogoče doseči v samem registrskem postopku ob predpostavki osebe z izkazanim pravnim interesom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020037
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-4, 41, 41/1, 134. OZ člen 13, 346, 349, 349/1, 369, 369/4. ZFPPIPP člen 245, 245/1, 258. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spregled pravne osebnosti - zastaranje - zastaralni rok - pravna narava terjatve - pretrganje zastaranja - prijava terjatve v stečajnem postopku - predpostavke za spregled pravne osebnosti - konkurenčna prepoved - zloraba pravne osebe - objektivni in subjektivni element spregleda pravne osebnosti - zmanjšanje premoženja družbe
Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za odgovornost družbenika za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Pri spregledu pravne osebnosti stopi odgovorni družbenik v položaj dolžnika - same gospodarske družbe. To pa pomeni, da pretrganje zastaranja zoper družbo učinkuje tudi zoper družbenika.
Zmanjšanje premoženja družbe se lahko kaže tako v efektivnem zmanjšanju kot tudi preprečitvi povečanja premoženja. Pri presoji te predpostavke spregleda pravne osebnosti je v konkretnem primeru treba upoštevati, da je do prenosa poslovanja prišlo v času teka stečajnega postopka. Zmanjšanje premoženja bo tako moralo sodišče prve stopnje presoditi skozi prizmo pravil stečajnega postopka in pri tem upoštevati tudi vlogo stečajnega upravitelja, ter na podlagi teh izhodišč oceniti, ali je zaradi ravnanj družbenika prišlo do zmanjšanja stečajne mase.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00018927
URS člen 35. ZPP člen 8.
odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica svojcev do pietete pokojnika - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - duševna celovitost - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebno sfero - pravno varstvo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - elementi civilnega delikta - protipravnost ravnanja
Vsak poseg v osebnostni položaj še ne utemeljuje pravnega varstva in ne pomeni posega v pravno varovano sfero posameznika. Pravno relevanten postane poseg v sfero posameznika šele tedaj, ko je dovolj intenziven, da pravo daje pravno varstvo.
Tožnik ni ponudil trditev in dokazov, da bi morala tožena stranka pri preložitvi pokojnika v krsto ravnati drugače, kot je to storila. Sodišče verjame, da je bilo zanihanje glave pokojnika za tožnika travmatična izkušnja, vendar se je tožnik sam odločil, da bo prisostvoval premestitvi pokojnega očeta v krsto. Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer neprimerno, da tožena stranka izroča kuverte svojcem pokojnega tik pred pogrebom, vendar pa navedeno nima za posledico takšne prizadetosti pritožnika, ki bi opravičevala prisojo denarne odškodnine.
Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - novela ZPP-E - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kriterij uspeha v postopku - motenjski spor - nedenarni tožbeni zahtevki
V skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar pa novela ZPP-E omogoča izdajo sklepa o višini stroškov tudi po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Prvo sodišče bi sicer moralo v odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, je s tem zagrešilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki ji pritožba določno tudi ne oporeka, ni vplivalo.
SPZ člen 28, 95, 95/2, 96, 96/1, 96/2. OZ člen 198.
neupravičena uporaba tuje stvari - pravna pravila - solastninska pravica na nepremičnini - nedobroverni posestnik - solastnik nepremičnine - izključna posest - neuporaba solastne stvari - preprečitev souporabe nepremičnine - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila (uporabnine) - vlaganje v solastno nepremičnino - plačilo za uporabo stvari - trenutek nastanka obveznosti - trenutek nastopa nepoštenosti
Ključno vprašanje pri presoji dobre vere v obravnavani zadevi je vprašanje, ali se je toženec kot izključni posestnik nepremičnine zavedal, da je tožnica solastnica nepremičnine in mu ne dovoli brezplačnega bivanja, kar z drugimi besedami pomeni, da toženec nima pravice do izključne posesti.
Toženec je, ko z uporabo stvari onemogoča uporabo tožnici, v slabi veri. Ugotovitev, da hkratno izvrševanje soposesti ni mogoče, ne spreminja toženčevega zavedanja, da nima pravice do izključne posesti. Tožnica je torej zaradi neuporabe nedvomno prikrajšana, toženec pa z uporabo obogaten. Celo če ne bi bil, bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, saj tožnici protipravno preprečuje soposest.
Ni odločilno, kdaj je tožnica od toženca zahtevala plačilo uporabnine. Več kot jasno sporočilo, da na izključno posest toženca ne pristaja oziroma v prikrajšanje ne privoli, je tožnica izrazila, ko je z vložitvijo tožbe zahtevala izročitev nepremičnine v soposest. Od tedaj dalje je toženec v slabi veri, tožnica pa je zato upravičena do nadomestila zaradi njegove neupravičene uporabe njene polovice nepremičnine.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-5.. ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-6.. ZUPJS člen 32.
denarna socialna pomoč - brezposelnost
Ker je bil torej tožnik ob izdaji prvostopenjske odločbe že prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, krivdni razlog neprijavljenosti v to evidenco ni podan. V predsodnem upravnem postopku je bila zato zahteva za denarno socialno pomoč in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za sporno obdobje neutemeljeno zavrnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017851
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 268b, 286b/1, 286b/2. OZ člen 131, 131/1.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - protipravnost ravnanja - prevzem dolga - pristop k dolgu
Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
Tožnici je škoda nastala že s tem, ko je toženec v njenem gozdu posekal njena drevesa, in sicer najmanj v vrednosti posekanega lesa. Toženec je s posekom spornih dreves sam ustvaril rizične razmere, zato je prav, da sam nosi tudi breme glede nadaljnje usode posekanega lesa.
Kljub dopolnitvi obtoženega predloga, ki ga je oškodovanec kot tožilec posredoval sodišču, ta še vedno ni bil popoln in razumljiv, saj ni vseboval vseh postavk, ki jih določa prvi odstavek 434. člena ZKP, saj ne vsebuje zahtevanih podatkov obdolženega in opisa kaznivih dejanj, iz česar bi jasno izhajali njihovi zakonski znaki.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zakonskih pogojev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost
Tožnik in mati tožencev sta živela v zunajzakonski skupnosti do njene smrti, njuno razmerje je izpolnjevalo vse potrebne elemente za obstoj takšne skupnosti, zato ima tožnik dedno pravico po zapustnici.