sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - predmet zapuščine - zapuščina - pasiva zapuščine - dolgovi zapustnika - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Zapuščino sestavlja samo aktiva, torej pravice, ki imajo denarno vrednost, medtem ko zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine (pasiva) niso njen sestavni del. Prijavljenih terjatev upnikov zato zapuščinsko sodišče ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava, niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev.
Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine breme zapustnikovih dedičev.
ZPP člen 254.. ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 20.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izvedensko mnenje - napotitev - izčrpane možnosti zdravljenja
Zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, je urejeno v 44.a členu ZZVZZ. Po tej določbi ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Po sodni praksi gre pri izčrpanih možnostih zdravljenja za dejansko in pravno vprašanje. Gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih.
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, kljub rezultatom zdravljenja, pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za napotitev na zdravljenje v tujino oziroma povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino niso izpolnjeni. Zdravljenje, ki ni v skladu z medicinsko doktrinarnimi smernicami in ni del standardnega zdravljenja, ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in posledično plačilo ni zagotovljeno.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - predmet lastninjenja - stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica uporabe - uporaba predpisa - subsidiarna uporaba zlndl - družbena lastnina
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo, Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne ZLNDL, ki je bil sprejet leta 1997, torej kasneje. ZLNDL je splošen predpis, po katerem naj bi se opravilo lastninjenje le v tistih primerih, ko se predmet ni lastninil po drugem (matičnem) predpisu. ZLNDL je bil v razmerju do drugih predpisov zgolj subsidiarno uporaben.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, kdo je imel (ne glede na formalni vpis v zemljiški knjigi) ob uveljavitvi SZ pravico uporabe na spornem stanovanju.
Stanovanja po letu 1991 niso bila več "stvar v družbeni lastnini".
Z vročitvijo predloga za obnovo postopka nasprotni stranki se je v postopku obnove vzpostavila kontradiktornost, katere odraz je pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odgovor tožene stranke na predlog za obnovo postopka sicer vročilo, vendar je o predlogu odločilo, ne da bi pred odločitvijo razpisalo narok in ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o navedbah odgovora na predlog izjavi. Hkrati je izpodbijano odločitev o zavrženju predloga v bistvenih elementih oprlo ravno na trditve in dokaze iz odgovora na predlog.
S takšnim nezakonitim postopanjem je sodišče prve stopnje tožečo stranko onemogočilo v njeni pravici do izjave v postopku oziroma ji ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, s čemer je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - višina deležev na skupnem premoženju - deleži zakoncev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbojna zakonska domneva - prispevek zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skupno gospodinjstvo - skrb za dom in družino - vzgoja in varstvo otrok - pomoč sorodnikov - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Tožencu je uspelo izpodbiti domnevo o enakem deležu na skupnem premoženju že s tem, ko je dokazal ne le bistveno višje dohodke od tožnice, pač pa tudi svoj prispevek k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za otroka, ki sicer ni bil tolikšen kot tožničin, pa vendarle precejšen.
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se morajo ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odraziti v večjem solastniškem deležu.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. Vendar pa gredo okoliščine obravnavane zadeve v prid trditvam toženca, da je bila pomoč sorodnikov in prijateljev namenjena njemu (izdatna in vsakodnevna pomoč očeta in strica pri gradnji ter občasna pomoč ostalih sorodnikov in prijateljev je bila brezplačna, medtem ko so tožničini bratje v glavnem dobili delo plačano).
URS člen 69.. OZ člen 198.. ODZ paragraf 974, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479, 1493.. SPZ člen 44, 45, 99, 217, 217/2, 266, 266/1.. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 54/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - exceptio illegalis - javna cesta na zasebnem zemljišču - nedopusten poseg v lastninsko pravico - prekarij - vznemirjanje lastninske pravice
Tako prekarij kot osebne služnosti pa prenehajo s smrtjo te osebe, torej upravičenca. Prvostopno sodišče je pravilno, izhajajoč iz pravnega instituta exceptio illegalis (če predpis ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga sodišče ne uporabi) presodilo, da so Odloki občine Radlje ob Dravi - MUV št. 1/73, Odlok Občine Radlje ob Dravi iz leta 1998 in Odlok iste občine objavljen v MUV št. 16/16 v delu, ko navedeni del poti opredeljuje kot javno cesto, protiustavni in nezakoniti, ker na nedopusten način posegajo v lastninsko pravico.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - stroški prihoda na sodišče
Tožnik je upravičen še do povračila stroškov prihoda na glavno obravnavo spornega dne, čeprav nanjo kot stranka ni bil posebej vabljen. Stranki ni dopustno odrekati pravice do udeležbe na naroku, niti posledično šteti, da bi po 155. členu ZPP šlo za nepotrebne stroške.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Tožnik je svojemu sodelavcu z grožnjo, kričanjem in žaljivkami izrekel besede "mrš, đubre jedno, gnoj, jebemti vse mrtve, jebem ti mater …". Nato je še agresivno stopil k sodelavcu in mu na ta način dodatno zagrozil. Ta se je zato zbal, da bo tožnik z njim fizično obračunal in se tudi zbal za svojo varnost. Tožnik naj bi z agresivnim ravnanjem in žaljivkami nadaljeval tudi zoper vodjo proizvodnje. Tožnik je v navedenem odnosu uporabil neprimerno in nedopustno komunikacijo, ki je za toženko predstavljalo moralno škodovanje, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno na delovnem mestu in v delovnem okolju, kjer je delalo več delavcev. S tem je izpolnil vse znake kršitve 37. člena ZDR-1. Ni nepomembno, ali je zaradi tožnikovega ravnanja toženka (poleg moralne) utrpela tudi materialno škodo.
Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 mora biti za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi poleg odpovednega razloga podan še dodaten pogoj, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Navedeni pogoj pomeni, da mora biti narava kršitve delavca takšna, da opravičuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja (z vročitvijo izredne odpovedi).
OZ člen 125, 126, 126/1, 127, 127/1, 336, 336/1. ZDen člen 72, 74, 78.
učinki sodne poravnave - pogodba v korist tretjega - dediči denacionaliziranega premoženja - pobotni ugovor - zapadlost terjatve - zastaranje terjatve - zamudne obresti
Ob ugotovitvi, da je bila s sodno poravnavo v korist tožnika ustanovljena pravica, da kot dedič (od toženca) prejme del dogovorjene odmene, je bistveno le še to, da nobena od strank ni trdila, da bi denacionalizacijski zavezanec v korist tožnika ustanovljeno pravico preklical, še preden je tožnik le-to sprejel.
V konkretnem primeru v času podpisa poravnave, to je v letu 2005, dediči po pok. denacionalizacijski upravičenki še niso bili ugotovljeni. Sklep o dedovanju, s katerim je bilo ugotovljeno, kdo je dedič denacionaliziranih nepremičnin, je bil izdan šele 23. 3. 2015, pravnomočen pa je postal 4. 10. 2015. Drži sicer, da se dedovanje po pok. denacionalizacijskem upravičencu uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, premoženje pok. upravičenca (na katerega se navezuje tudi terjatev iz 72. člena ZDen) pa preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (glej 78. člen ZDen), vendar pa to na presojo ugovora zastaranja ne vpliva. Tožnik namreč plačila svojega deleža pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ni mogel zahtevati, toženec pa mu ga tudi ni bil dolžan plačati. Do takrat namreč ni bilo (dokončno) jasno, kdo je dedič in s tem upravičenec do uporabnine po 72. členu ZDen. Ker obveznost toženca pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju (to je pred 4. 10. 2015) ob povedanem ni zapadla, tudi zastaranje ni moglo začeti teči.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - težko nadomestljiva škoda
Regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, ni mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o škodi, ki nastaja ali grozi ter dokaze zanjo. Tožnik takih konkretnih trditev ni ponudil. Izostale so tudi navedbe v smeri, zakaj bi bilo škodo težko nadomestiti, saj tega pogoja ne izpolnjuje vsaka škoda, ki lahko nastane upniku, ter navedbe, kako bi izdana začasna odredba tako škodo lahko preprečila, saj v nasprotnem primeru njena izdaja ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018031
SPZ člen 128. OZ člen 1058. ZFPPIPP člen 114, 114/2.
ničnost sporazuma - izdaja izbrisne pobotnice - ničnost poravnave - zastavna pravica - akcesornost hipoteke - pogodba o poravnavi - obračun višine terjatve - stečajni dolžnik - hipotekarni dolžnik
Sporazum o izdaji izbrisne pobotnice, ki ima naravo poravnave, ni ničen in tudi ni druge podlage za povračilo vtoževanega zneska.
Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in če brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti. To velja tudi, če se zmotno prepričanje pogodbenikov nanaša na navadna dejstva.
Tožnik ni dokazal, da je terjatev v času sklenitve sporazuma še vedno obstajala.
neupravičena obogatitev - pogodba o delu - smrt pogodbenika - smrt zakonca - neizpolnitev pogodbene obveznosti - vrnitev dela plačila - zavezanec za plačilo - zavezanec za vrnitev - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem - odgovornost za dolg drugega zakonca
Pravni temelj tožničine izpolnitve po smrti M. M. je prenehal, s tem pa je tožnica pridobila zahtevek za vrnitev tega, kar je sama izpolnila, in sicer po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Ker so sredstva, ki jih je tožnica izplačala M. M., predstavljala skupno premoženje toženca in njegove žene M. M., predstavlja prej omenjena obveznost vrnitve teh sredstev obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem toženca in njegove žene M. M. To pa pomeni, da bi bila toženec in M. M. (če bi bila še živa) kot zakonca nerazdelno odgovorna za vrnitev teh sredstev tožnici. Po smrti M. M. je zato toženec sam zavezan vrniti ta sredstva tožnici.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-5.. ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-6.. ZUPJS člen 32.
denarna socialna pomoč - brezposelnost
Ker je bil torej tožnik ob izdaji prvostopenjske odločbe že prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, krivdni razlog neprijavljenosti v to evidenco ni podan. V predsodnem upravnem postopku je bila zato zahteva za denarno socialno pomoč in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za sporno obdobje neutemeljeno zavrnjena.
pravica do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev
Kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, je tako obsežna, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti oziroma jo bo bistveno hitreje, lažje ter z manj stroški (načelo ekonomičnosti) odpravilo sodišče prve stopnje samo. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da pritožbena obravnava ni namenjena izvajanju oziroma ponavljanju celotnega dokaznega postopka v zvezi s pravočasno podanimi trditvami, ki so celo podkrepljene z vrsto dokazov, ki jih sodišče prve stopnje izvede, potem pa se v sodbi (brez razloga oziroma pojasnila za svoje ravnanje) ne opredeli, in to do več sklopov pravno odločilnih dejstev in izvedenih dokazov. Določbe prvega odstavka 354. člena ZPP ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na višje sodišče, saj je temeljna funkcija višjega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - obstoj zakonskih pogojev - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost
Tožnik in mati tožencev sta živela v zunajzakonski skupnosti do njene smrti, njuno razmerje je izpolnjevalo vse potrebne elemente za obstoj takšne skupnosti, zato ima tožnik dedno pravico po zapustnici.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožba formalno popolna takrat, ko tožnik v njej navede toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Opisati mora historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Bistvena sestavina tožbe je tudi jasen in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek. Nerazumljivost in nepopolnost tožbe je ovira za razpravljanje o njej. Zato ima s popolnostjo tožbe opraviti vprašanje, kaj natanko je dolgovano. Če tega ne vemo (če odgovora ne more dognati sodišče, zlasti pa ne toženec), tožba ni popolna. Z nesklepčnostjo tožbe pa ima opraviti vprašanje, zakaj naj bi toženec plačal toliko, kolikor tožnik iztožuje. Če tega ne vemo, tožba ni sklepčna in to terja zavrnitev tožbenega zahtevka