DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018923
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125. ZPP člen 7.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - neprofitna najemnina - trditveno in dokazno breme
Pritožnica nima prav, ko meni, da za prisojo nadomestila za izgubljeno korist, višjega od neprofitne najemnine, „zadošča že sama hipotetična možnost drugačne ureditve razmerij za stanovanjske enote na strani pritožnice“, ki da „ne bi bila primorana postopati enako kot tožena stranka“. Upravičenec, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora namreč zatrditi in dokazati, kako (konkretno) bi nepremičnine, če bi jih dobil v upravljanje prej, dejansko ekonomsko izkoriščal.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-5.. ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-6.. ZUPJS člen 32.
denarna socialna pomoč - brezposelnost
Ker je bil torej tožnik ob izdaji prvostopenjske odločbe že prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, krivdni razlog neprijavljenosti v to evidenco ni podan. V predsodnem upravnem postopku je bila zato zahteva za denarno socialno pomoč in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za sporno obdobje neutemeljeno zavrnjena.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020039
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov. Prav tako v tej fazi postopka še ni mogoče sklepati, da gre res za prikrito diskriminacijo sindikalnega zaupnika in le za navidezno odpoved iz krivdnega razloga (zaradi manjših kršitev) oziroma za zlorabo tega inštituta z namenom, da se delodajalec tožnika - sindikalnega zaupnika čim prej znebi. Zato je zaključek, da terjatev ni verjetno izkazana, pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi kršil pogodbo o zaposlitvi s svojim neprimernim obnašanjem oziroma neprimerno komunikacijo do sodelavca, takšno ravnanje pa ni v skladu z zakonom in pogodbo, zato kot sindikalni zaupnik ne uživa imunitete pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1.
odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - novela ZPP-E - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kriterij uspeha v postopku - motenjski spor - nedenarni tožbeni zahtevki
V skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar pa novela ZPP-E omogoča izdajo sklepa o višini stroškov tudi po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Prvo sodišče bi sicer moralo v odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, je s tem zagrešilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki ji pritožba določno tudi ne oporeka, ni vplivalo.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožba formalno popolna takrat, ko tožnik v njej navede toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Opisati mora historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Bistvena sestavina tožbe je tudi jasen in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek. Nerazumljivost in nepopolnost tožbe je ovira za razpravljanje o njej. Zato ima s popolnostjo tožbe opraviti vprašanje, kaj natanko je dolgovano. Če tega ne vemo (če odgovora ne more dognati sodišče, zlasti pa ne toženec), tožba ni popolna. Z nesklepčnostjo tožbe pa ima opraviti vprašanje, zakaj naj bi toženec plačal toliko, kolikor tožnik iztožuje. Če tega ne vemo, tožba ni sklepčna in to terja zavrnitev tožbenega zahtevka
Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018037
KZ-1 člen 196, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - pravice iz socialnega varstva - izguba pravice - plačilna nezmožnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost že ogrožena ter tako vanjo poseženo.
Če delodajalec ne obračuna in plača prispevkov delavcev, se to neposredno izraža pri kasnejšem izplačilu starostne pokojnine, saj delavec izgubi pravico, da bi se mu obdobje, ko prispevki niso bili plačani, upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečaju - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje ločitvenega upnika
V izpodbijanem sklepu določena izklicna cena za navedeno nepremičnino je 300.600,00 EUR, kar je manj od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. Sodišče prve stopnje bi glede na navedeno za prodajo navedenega premoženja moralo pridobiti soglasje in ne zgolj mnenje ločitvenega upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017851
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 268b, 286b/1, 286b/2. OZ člen 131, 131/1.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - protipravnost ravnanja - prevzem dolga - pristop k dolgu
Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
Bistvo pritožbe je v graji dokazne ocene sodišča prve stopnje, ker meni, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da pri obdolžencu ni podanega subjektivnega zakonskega znaka, to je direktnega naklepa za očitano mu kaznivo dejanje.
Ne gre za zdravniško napako. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Tožničine urološko-ginekološke težave so posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/1, 515/6. ZPP-UPB3 člen 7, 212, 214.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odgovornost poslovodje za škodo - trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga strank
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno izhajalo iz izhodišča, da se v poslovnem svetu rasti in dobrih poslovnih rezultatov ne da doseči brez zdrave mere tveganja in poguma. Vsak gospodarski posel nosi v svojem jedru določeno mero tveganja, da se izjalovi. Vendar pa kljub temu poslovne odločitve ne smejo biti sprejete na pamet (na podlagi golega občutka), temveč morajo biti sprejete na racionalni podlagi, izhajajoč iz določenih objektivnih dejstev in preverjanja znanih okoliščin primera. Potrebno je opraviti tudi (vsaj okvirno) analizo teh okoliščin primera, pri čemer je treba upoštevati tudi lastne ter primerjalne poslovne izkušnje.
Denarne dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ostalih področij socialne varnosti so javnopravne narave. Uveljavljajo se po postopkih in na način, določen z zakonom. Abstraktne zakonske pravice se konkretizirajo z izdajo posamičnega upravnega akta, pravice pa se priznavajo in dajatve odmerjajo z upravnimi odločbami. To velja tudi za pravico do zdravljenja v tujini, ki ima za posledico plačilo storitev. Zamudne obresti so delno urejene le na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vsa ostala področja sistema socialne varnosti pa so glede tega popolnoma podnormirana.
Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zakonske zamudne obresti pravilno presojalo ob uporabi relevantnih določb OZ-a in jih zakonito dosodilo od datuma vložitve tožbe dalje. Ni nikakršnega dvoma, da pri pravici do zdravljenja v tujini, glede katere sta z ne izpodbijanim delom sodbe odpravljena zavrnilna posamična upravna akta, rok za izpolnitev obveznosti iz naslova povračila stroškov ni določen. Za začetek teka zamudnih obresti je zato potrebno upoštevati datum zahteve za izpolnitev, t.j. datum vložene tožbe. Tožena stranka je lahko prišla v zamudo z izpolnitvijo dosojene denarne obveznosti šele z začetkom postopka, katerega namen je bil doseči izpolnitev denarne terjatve, ne pa že z vložitvijo zahteve za priznanje pravice do zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018938
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 165, 165/2, 182, 182/3, 184, 185. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5. ZLNDL člen 7.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - solastnina na skupnih delih - kupoprodajna pogodba - predmet pogodbe - sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - stvarna legitimacija - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - skupni del stavbe - redna raba stavbe - nepravdni postopek - pravdni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravica uporabe - delni umik tožbe - stroški postopka - delni uspeh
Nepravdni postopek po ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Tožnica, ki je varstvo svoje pravice na zemljišču, ki pripada stavbi, zahtevala v pravdnem postopku, lahko to varstvo uspešno doseže (upoštevajoč pravila in dokazne standarde tega postopka).
Lastniki stanovanj imajo pravico souporabe na zemljišču oziroma na celotni parceli, na kateri stavba stoji. Toženka z ničemer ni uspela izpodbiti, da to celotno zemljišče ni namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe. Ker so bili na dan uveljavitve ZLNDL imetniki pravice uporabe na spornem zemljišču etažni lastniki (med njimi tožnica) posameznih delov stavbe, se je njihova pravica uporabe preoblikovala v (so)lastninsko pravico.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3.
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
V skladu z določbo tretjega odstavka 396. člena ZPP se obnova ne more predlagati, če preteče pet let od pravnomočnosti odločbe. Ker je odločba sodišča opr. št. Pd 244/2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 764/2007 z dne 20. 9. 2007 postala pravnomočna dne 9. 11. 2007, tožeča stranka pa je vložila predlog za obnovo postopka dne 26. 10. 2018, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka kot prepozen, saj je bil vložen po poteku pet letnega objektivnega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Tožnik je svojemu sodelavcu z grožnjo, kričanjem in žaljivkami izrekel besede "mrš, đubre jedno, gnoj, jebemti vse mrtve, jebem ti mater …". Nato je še agresivno stopil k sodelavcu in mu na ta način dodatno zagrozil. Ta se je zato zbal, da bo tožnik z njim fizično obračunal in se tudi zbal za svojo varnost. Tožnik naj bi z agresivnim ravnanjem in žaljivkami nadaljeval tudi zoper vodjo proizvodnje. Tožnik je v navedenem odnosu uporabil neprimerno in nedopustno komunikacijo, ki je za toženko predstavljalo moralno škodovanje, ker je bilo tožnikovo ravnanje storjeno na delovnem mestu in v delovnem okolju, kjer je delalo več delavcev. S tem je izpolnil vse znake kršitve 37. člena ZDR-1. Ni nepomembno, ali je zaradi tožnikovega ravnanja toženka (poleg moralne) utrpela tudi materialno škodo.
Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 mora biti za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi poleg odpovednega razloga podan še dodaten pogoj, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Navedeni pogoj pomeni, da mora biti narava kršitve delavca takšna, da opravičuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja (z vročitvijo izredne odpovedi).
OZ člen 125, 126, 126/1, 127, 127/1, 336, 336/1. ZDen člen 72, 74, 78.
učinki sodne poravnave - pogodba v korist tretjega - dediči denacionaliziranega premoženja - pobotni ugovor - zapadlost terjatve - zastaranje terjatve - zamudne obresti
Ob ugotovitvi, da je bila s sodno poravnavo v korist tožnika ustanovljena pravica, da kot dedič (od toženca) prejme del dogovorjene odmene, je bistveno le še to, da nobena od strank ni trdila, da bi denacionalizacijski zavezanec v korist tožnika ustanovljeno pravico preklical, še preden je tožnik le-to sprejel.
V konkretnem primeru v času podpisa poravnave, to je v letu 2005, dediči po pok. denacionalizacijski upravičenki še niso bili ugotovljeni. Sklep o dedovanju, s katerim je bilo ugotovljeno, kdo je dedič denacionaliziranih nepremičnin, je bil izdan šele 23. 3. 2015, pravnomočen pa je postal 4. 10. 2015. Drži sicer, da se dedovanje po pok. denacionalizacijskem upravičencu uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, premoženje pok. upravičenca (na katerega se navezuje tudi terjatev iz 72. člena ZDen) pa preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (glej 78. člen ZDen), vendar pa to na presojo ugovora zastaranja ne vpliva. Tožnik namreč plačila svojega deleža pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ni mogel zahtevati, toženec pa mu ga tudi ni bil dolžan plačati. Do takrat namreč ni bilo (dokončno) jasno, kdo je dedič in s tem upravičenec do uporabnine po 72. členu ZDen. Ker obveznost toženca pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju (to je pred 4. 10. 2015) ob povedanem ni zapadla, tudi zastaranje ni moglo začeti teči.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
URS člen 69.. OZ člen 198.. ODZ paragraf 974, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479, 1493.. SPZ člen 44, 45, 99, 217, 217/2, 266, 266/1.. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 54/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - exceptio illegalis - javna cesta na zasebnem zemljišču - nedopusten poseg v lastninsko pravico - prekarij - vznemirjanje lastninske pravice
Tako prekarij kot osebne služnosti pa prenehajo s smrtjo te osebe, torej upravičenca. Prvostopno sodišče je pravilno, izhajajoč iz pravnega instituta exceptio illegalis (če predpis ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga sodišče ne uporabi) presodilo, da so Odloki občine Radlje ob Dravi - MUV št. 1/73, Odlok Občine Radlje ob Dravi iz leta 1998 in Odlok iste občine objavljen v MUV št. 16/16 v delu, ko navedeni del poti opredeljuje kot javno cesto, protiustavni in nezakoniti, ker na nedopusten način posegajo v lastninsko pravico.
Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.