začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine
ZIZ ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018833
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 13/5, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37. ZEN člen 8, 8/2, 26, 26/2, 45, 45/4, 62, 62/3.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primernost - pravica do izjave - vročitev elaboratov
Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.
Kljub dopolnitvi obtoženega predloga, ki ga je oškodovanec kot tožilec posredoval sodišču, ta še vedno ni bil popoln in razumljiv, saj ni vseboval vseh postavk, ki jih določa prvi odstavek 434. člena ZKP, saj ne vsebuje zahtevanih podatkov obdolženega in opisa kaznivih dejanj, iz česar bi jasno izhajali njihovi zakonski znaki.
vzročna zveza - pomanjkanje vzročne zveze - servis vozila - okvara avtomobila - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pritožbena novota
Da je toženec kot nepooblaščena oseba opravil (veliki) servis na omenjenem avtomobilu, ni sporno, vendar zgolj ta okoliščina sama po sebi še ne potrjuje vzročne zveze z nastalo škodo zaradi (naknadne) okvare na motorju.
Škoda na vozilu zaradi okvare motorja ni v vzročni zvezi s toženčevo servisno storitvijo, ampak je posledica serijske vgradnje neustreznih delov motorja.
Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-5.. ZUTD člen 8, 8/1, 8/1-6.. ZUPJS člen 32.
denarna socialna pomoč - brezposelnost
Ker je bil torej tožnik ob izdaji prvostopenjske odločbe že prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, krivdni razlog neprijavljenosti v to evidenco ni podan. V predsodnem upravnem postopku je bila zato zahteva za denarno socialno pomoč in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za sporno obdobje neutemeljeno zavrnjena.
plača - stavkovni sporazum - policist - razporeditev delavca
Delovno mesto policijski inšpektor II, ki ga je pred 6. 9. 2016 zasedal tožnik, je bilo s spremembo akta o sistemizaciji tožene stranke v Generalni policijski upravi ukinjeno in ustanovljeno novo z enakim obsegom dela, kot ga je tožnik opravljal pred tem na ukinjenem delovnem mestu. V obravnavanem primeru tako ne gre za klasično prerazporeditev zaradi delovnih potreb po določbah ZJU, zato toženi stranki ni bilo potrebno izpeljati postopka po 149. in 150. členu ZJU, kot je napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako ni mogoče tožnika razporediti na delovno mesto, na katero ga je razporedilo sodišče prve stopnje, saj takega delovnega mesta na Generalni policijski upravi ni. Novo sistemizirano delovno mesto je posledica dogovora med Vlado RS in sindikatom, da se v Generalni policijski upravi oblikujejo nova delovna mesta policijski inšpektor, na katera se razporedijo javni uslužbenci, ki zasedajo delovna mesta policijski inšpektor v Generalni policijski upravi, njihovi izhodiščni plačni razredi ostanejo nespremenjeni in da se tako loči med delovnimi mesti policijski inšpektor, ki so sistemizirana izven Generalne policijske uprave in delovnimi mesti sistemiziranimi znotraj Generalne policijske uprave.
pravica do izjave - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev
Kršitev, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, je tako obsežna, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti oziroma jo bo bistveno hitreje, lažje ter z manj stroški (načelo ekonomičnosti) odpravilo sodišče prve stopnje samo. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da pritožbena obravnava ni namenjena izvajanju oziroma ponavljanju celotnega dokaznega postopka v zvezi s pravočasno podanimi trditvami, ki so celo podkrepljene z vrsto dokazov, ki jih sodišče prve stopnje izvede, potem pa se v sodbi (brez razloga oziroma pojasnila za svoje ravnanje) ne opredeli, in to do več sklopov pravno odločilnih dejstev in izvedenih dokazov. Določbe prvega odstavka 354. člena ZPP ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na višje sodišče, saj je temeljna funkcija višjega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim.
ničnost pogodbe - neveljavna pogodba - zastava nepremičnine - posojilna pogodba - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - pogoji za veljavnost pogodbe - varstvo potrošnikov - delo na črno
Tožeča stranka je po skrbniku dokazala, da v času sklepanja posojilne pogodbe in zavarovanja s hipoteko ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja in posledic pravnega posla, ki ga je sklenila. Dokazala je tudi, da je toženec z mnogimi pogodbami, ki jih je sklepal s fizičnimi osebami, opravljal posle posojanja denarja brez dovoljenja iz 27. člena ZPotK-1. Zato je pogodba nična.
OZ člen 125, 126, 126/1, 127, 127/1, 336, 336/1. ZDen člen 72, 74, 78.
učinki sodne poravnave - pogodba v korist tretjega - dediči denacionaliziranega premoženja - pobotni ugovor - zapadlost terjatve - zastaranje terjatve - zamudne obresti
Ob ugotovitvi, da je bila s sodno poravnavo v korist tožnika ustanovljena pravica, da kot dedič (od toženca) prejme del dogovorjene odmene, je bistveno le še to, da nobena od strank ni trdila, da bi denacionalizacijski zavezanec v korist tožnika ustanovljeno pravico preklical, še preden je tožnik le-to sprejel.
V konkretnem primeru v času podpisa poravnave, to je v letu 2005, dediči po pok. denacionalizacijski upravičenki še niso bili ugotovljeni. Sklep o dedovanju, s katerim je bilo ugotovljeno, kdo je dedič denacionaliziranih nepremičnin, je bil izdan šele 23. 3. 2015, pravnomočen pa je postal 4. 10. 2015. Drži sicer, da se dedovanje po pok. denacionalizacijskem upravičencu uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, premoženje pok. upravičenca (na katerega se navezuje tudi terjatev iz 72. člena ZDen) pa preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (glej 78. člen ZDen), vendar pa to na presojo ugovora zastaranja ne vpliva. Tožnik namreč plačila svojega deleža pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju ni mogel zahtevati, toženec pa mu ga tudi ni bil dolžan plačati. Do takrat namreč ni bilo (dokončno) jasno, kdo je dedič in s tem upravičenec do uporabnine po 72. členu ZDen. Ker obveznost toženca pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju (to je pred 4. 10. 2015) ob povedanem ni zapadla, tudi zastaranje ni moglo začeti teči.
pogodba o štipendiranju - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve
Kljub sklenitvi ene tripartitne pogodbe, je le-ta glede presoje medsebojnih pravic in obveznosti v razmerju med pravdnima strankama gospodarska pogodba. Med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarski družbi (d.o.o.), gre za gospodarsko pogodbo. OZ v zvezi s koncepcijo opredelitve gospodarske pogodbe izhaja izključno iz subjektivnega merila. Skladno s 13. členom OZ so tako med drugimi gospodarske pogodbe vse pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarske družbe.
Zatrjevano tožničino upravno odločanje (izdajanje odločb) ne pomeni, da v gospodarskih pogodbah, ki jih sklepa z drugimi, ne veljajo relevantni civilni predpisi o zastaranju terjatev.
ZŠtip ne vsebuje določb, ki bi določale obveznosti delodajalca v zvezi z vračanjem prejetih sredstev tožnici. Njegov naslednik ZŠtip-1 ima sicer drugačno vsebino, saj določa obveznosti delodajalca zaradi kršitve pogodbe in v zvezi z zastaranjem upošteva tožničino upravno odločanje (glej 84. člen in 85. člen v zvezi z 99. členom ZŠtip-1), a v konkretni zadevi, ko gre za kršitev pogodbe iz leta 2008, ni uporabljiv (glej prehodno določbo iz petega odstavka 118. člena zakona).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00018767
ZIZ-UPB4 člen 15, 24. ZGD-1 člen 580, 591. ZPP-UPB3 člen 81.
univerzalno pravno nasledstvo - vstop novega upnika v izvršbo - kršitev kontradiktornost postopka - pripojitev družbe - odprava pomanjkljivosti vloge - procesna sposobnost stranke
Določba 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se uporablja tudi kadar gre za univerzalno pravno nasledstvo. Pri 24. členu ZIZ namreč ne gre za vprašanje materialnopravnega nasledstva, temveč za procesno vprašanje, kdo v postopku nastopa kot stranka. O vstopu novega upnika glede na citirano določbo in načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka sodišče ne more odločiti samo, brez ustreznega predloga. Univerzalni pravni naslednik, ki želi nastopati kot stranka v postopku, mora svoje nasledstvo izkazati z javno listino ali s po zakonu overjeno zasebno listino.
odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - novela ZPP-E - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kriterij uspeha v postopku - motenjski spor - nedenarni tožbeni zahtevki
V skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar pa novela ZPP-E omogoča izdajo sklepa o višini stroškov tudi po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Prvo sodišče bi sicer moralo v odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, je s tem zagrešilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki ji pritožba določno tudi ne oporeka, ni vplivalo.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - višina deležev na skupnem premoženju - deleži zakoncev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbojna zakonska domneva - prispevek zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skupno gospodinjstvo - skrb za dom in družino - vzgoja in varstvo otrok - pomoč sorodnikov - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Tožencu je uspelo izpodbiti domnevo o enakem deležu na skupnem premoženju že s tem, ko je dokazal ne le bistveno višje dohodke od tožnice, pač pa tudi svoj prispevek k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za otroka, ki sicer ni bil tolikšen kot tožničin, pa vendarle precejšen.
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se morajo ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odraziti v večjem solastniškem deležu.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. Vendar pa gredo okoliščine obravnavane zadeve v prid trditvam toženca, da je bila pomoč sorodnikov in prijateljev namenjena njemu (izdatna in vsakodnevna pomoč očeta in strica pri gradnji ter občasna pomoč ostalih sorodnikov in prijateljev je bila brezplačna, medtem ko so tožničini bratje v glavnem dobili delo plačano).
prekoračitev trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - vzrok za nastanek škode
Stranka ni dolžna navesti prav vseh podrobnosti, o katerih kasneje izpove priča, če ta izpoveduje v okviru strankinih trditev. Zadostuje, da iz strankine trditvene podlage jasno izhajajo nosilna pravno odločilna dejstva.
ZIZ člen 270. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje tožbe
Skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZDOdv mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, predhodno predlagati državnemu odvetništvu, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora pristojnemu sodišču ali drugemu organu predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - stroški prihoda na sodišče
Tožnik je upravičen še do povračila stroškov prihoda na glavno obravnavo spornega dne, čeprav nanjo kot stranka ni bil posebej vabljen. Stranki ni dopustno odrekati pravice do udeležbe na naroku, niti posledično šteti, da bi po 155. členu ZPP šlo za nepotrebne stroške.
Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.
Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.
oporoka - vsebina oporoke - sporna vsebina oporoke - razlaga oporoke - razlagalna pravila - pravi oporočiteljev namen - zakoniti dedič - naložitev obveznosti - fideikomisarična substitucija
Pravila za razlago oporoke so določena v 84. členu ZD. Prvi odstavek tega člena vsebuje temeljno razlagalno pravilo, da je določila oporoke treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, v drugem odstavku pa je še dodano, da se je v primeru dvoma treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018103
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZIZ člen 297. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja (2002) člen 5, 5/2.
krivdna odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - rubež stvari - hramba predmetov - zaseg in hramba odvzetih predmetov - zakonska dolžnost - izpolnitev obveznosti - prenos pravic in obveznosti - opravičeni razlogi za hrambo - upravljanje - varovanje - hramba - hramba zarubljenih stvari - nepravilna hramba zaseženega predmeta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - dolžnost nadzora - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - tehnično varovanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžnost skrbnega ravnanja - požar - odgovornost za uničenje stvari
Država in izvršitelj sta solidarno odgovorna za tožniku nastalo škodo zaradi neustrezne hrambe (varovanja) zaseženih predmetov.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/1, 515/6. ZPP-UPB3 člen 7, 212, 214.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odgovornost poslovodje za škodo - trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga strank
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno izhajalo iz izhodišča, da se v poslovnem svetu rasti in dobrih poslovnih rezultatov ne da doseči brez zdrave mere tveganja in poguma. Vsak gospodarski posel nosi v svojem jedru določeno mero tveganja, da se izjalovi. Vendar pa kljub temu poslovne odločitve ne smejo biti sprejete na pamet (na podlagi golega občutka), temveč morajo biti sprejete na racionalni podlagi, izhajajoč iz določenih objektivnih dejstev in preverjanja znanih okoliščin primera. Potrebno je opraviti tudi (vsaj okvirno) analizo teh okoliščin primera, pri čemer je treba upoštevati tudi lastne ter primerjalne poslovne izkušnje.