delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje
Tožnik se je odločil, da se s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja izogne disciplinskemu postopku zato, da v postopku ne bi prišlo do obravnavanja vprašanj iz njegovega zasebnega življenja. Dejstva, da je tožena stranka tožnika seznanila z namero, da bo zoper njega uvedla disciplinski postopek zaradi disciplinske kršitve, katere je bil utemeljeno osumljen, ni mogoče šteti za neenako obravnavanje tožnika ali za uporabo sile.
ZDR (1990) člen 34, 34/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - ugotavljanje presežnih delavcev - zloraba pravic
Omenjanje delavcev na čakanju je z vidika analize zaposlenosti mogoče šteti le kot navedbo "kategorije" delavcev, ki jih ugotavlja poslovodni organ organizacije (2. odstavek 34. člena ZDR). Pravila 3. odstavka 26. člena kolektivne pogodbe so smiselna le, če s "predhodno analizo", ki jo omenjajo, ni mišljena zgolj označba kategorije oseb, katerih delo ni več potrebno, temveč je mišljeno individualizirano ugotavljanje zakaj delavcu, ki je na čakanju na delo, ni mogoče zagotoviti drugega dela. Opustitev izdelave predhodne analize utemeljenosti za uvrstitev tožnika med trajno presežne delavce lahko kaže na zlorabo pravic tožene stranke pri ugotavljanju presežnih delavcev.
stvarna pristojnost - akti v zvezi s sklenitvijo koncesijske pogodbe
Akti, ki jih v zvezi s sklenitvijo koncesijske pogodbe oziroma v zvezi z urejanjem medsebojnih razmerij izda koncedent, niso upravni akti; gre za akte poslovanja, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, pravilna.
nedokazano izpolnjevanje pogojev za pridobitev azila
Splošne navedbe tožnika, brez konkretnih dokazov, ki bi lahko ovrgli ugotovitve iz poročil Visokega komisariata ZN, Amnesty International in Ameriškega zveznega urada, da mu v Črni Gori ne grozi pregon zaradi dezerterstva in preganjanje zaradi verske pripadnosti, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev azila po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil.
ZDen člen 42, 88, 89. ZUP (1986) člen 144. ZUS člen 59, 59/1, 73.ZLPP člen 11, 15, 15/2.
denacionalizacija poslovnih prostorov - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - rok za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po ZLPP
Če upravičenci v roku iz 11. člena ZLPP (7.6.1993), ki je materialni prekluzivni rok, niso vložili predloga za izdajo začasne odredbe, se je lahko podjetje lastninsko preoblikovalo v skladu z zakonom, upravičenec pa je upravičen le do odškodnine v obliki obveznic odškodninskega sklada ali delnic v lasti Republike Slovenije (2.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine
Toženka nima večjega premoženja, ker je to formalno vpisano na tožnika in se šele pravda za svoj delež. Toda če je to premoženje tožnikovo, potem je treba natančneje ugotoviti in pretehtati nesporno ugotovljeno okoliščino, da toženka v sporni hiši živi in dela. Njen sin ji sicer plačuje elektriko, kurjavo in druge prispevke, a hiša je formalno vpisana na tožnika, iz česar izhaja, da ji tožnik morda omogoča del preživljanja v naravi. Če se bo izkazalo, da toženka na tožnikovem posestvu stanuje in ga deloma uporablja za svoje preživljanje, potem bo treba to upoštevati pri določitvi denarnega dela preživnine.
URS člen 34, 35, 39. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10, 10/2.ZOR člen 170, 170/1, 200.
odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - resna kritika dela javnih oseb
Moralni profil osebe ni kritika njenega dela, še posebej pa ni tedaj, ko tožnikoma pripisuje določene negativne lastnosti in ko očitno posega v njuno čast in ugled. Poleg tega posega prispevek tudi v zasebno sfero tožnikov, ki jo nekateri teoretiki ločijo v več sfer. Vendar bi celo v primeru, da bi zasebnost javnih oseb pojmovali zelo ozko, ob ugotovitvi, da objavljeni sestavek posega prav v intimno sfero tožnikov, morali priznati, da pravni red varuje najintimnejšo sfero tudi pri tako imenovanih osebah javnosti.
nemožnost uporabe premoženja - odškodnina - najemnina za poslovne prostore - pasivna legitimacija
Tožnik je bil prikrajšan, ker ni mogel uporabljati sporne nepremičnine, medtem ko je tožena stranka z njo upravljala, tako da je v svojem imenu in za svoj račun oddajala prostore. Samo tožena stranka je v obligacijskem razmerju z najemniki, zato je tudi aktivno legitimirana za izterjavo najemnin. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da jih je ona dajala v najem in mora ona izterjati najemnino ter jo izročiti tožniku, ne glede na to, če jo je že izterjala ali ne. Plačilna nedisciplina najemnikov tožnika ne zadeva.
sodna pristojnost - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o pristojnosti - dogovor o arbitraži - priložnostna arbitraža - sodišča in arbitraže višje stopnje - pojem smiselna uporaba določb ZPP
Priložnostne arbitraže so (zasebna) razsodišča, za katerih postopanje veljajo posebna pravila, drugačna od tistih, ki jih procesni in materialni zakoni določajo za postopanje in odločanje sodišč. Zato sodišča v arbitražnem postopku, kljub dogovoru stranka, ne morejo opravljati funkcije arbitraže višje stopnje.
vpliv razveljavitve planskega akta občine na izdano lokacijsko dovoljenje
Če ustavno sodišče razveljavi planski akt občine v delu, ki se nanaša na prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, to bistveno vpliva na presojo zakonitosti izdanega lokacijskega dovoljenja.