Pravnomočen sklep je bil obdolženki vročen 18.6.1997, zagovornici pa 3.10.1997. Slednja je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti 4.12.1997, to je po poteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421.
člena ZKP, ki je začel teči z vročitvijo pravnomočne odločbe obdolženki. Zato je bilo treba zahtevo po 2.odstavku 423. člena ZKP kot prepozno zavreči.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - v odstotkih izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti
Zakon ne določa kot podlage za odmero odškodnine v odstotkih izraženega zmanjšanja življenjske aktivnosti in tako seveda tudi ne določa meril za takšno izračunavanje. Ne morejo priti v poštev niti merila iz zavarovalniških pogojev različnih zavarovalnic, ker gre tam za pogodbeno zavarovanje in pristanek zavarovanca na takšna merila. Podobno velja tudi za predpise invalidskega zavarovanja, ker tamkajšnja merila spet niso neposredno uporabna in skladna z merili iz 200. člena ZOR. Končno velja to tudi za pravila medicinske stroke. Sodnik mora ugotoviti, če naj korektno uporabi določbe 200. in 203. člena ZOR, kako obsežna je ostala na oškodovancu omejenost na fizičnem (včasih tudi psihičnem) področju in kako to vpliva na njegovo življenje in kolikšne duševne bolečine mu to povzroča.
pripor - podaljšanje pripora - rok za vročitev sklepa o podaljšanju pripora - rok za vročitev prevoda sklepa
Sklep o podaljšanju pripora, izdan v roku iz 2. odstavka 207. člena ZKP, mora biti obtožencu vročen skupaj z morebitnim prevodom sklepa do poteka dvomesečnega roka oziroma najkasneje v roku 24 ur, določenem v 2. odstavku 20. člena Ustave. Če pa sodišče ne vroči priprti osebi skupaj s sklepom o podaljšanju pripora njegovega pisnega prevoda, to ne pomeni, da je oseba v priporu brez pisne odločbe, torej nezakonito. Namen vročitve pisnega prevoda sklepa o podaljšanju pripora je, da se priprti osebi omogoči uveljavljanje pravice do pravnega sredstva. V takem primeru začne priprti osebi teči rok za pritožbo od vročitve pisnega prevoda.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper nepravnomočen sklep o podaljšanju pripora
Ker sklep o podaljšanju pripora, zoper katerega je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, še ni postal pravnomočen, je sodišče zahtevo kot nedovoljeno zavrglo (4. odstavek 420. člena v zvezi z 2. odstavkom 423. člena ZKP).
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta in tudi sodišče ne opravi postopka po tretjem odstavku 40. člena ZPP, ima tožena stranka pravico v odgovoru na tožbo zahtevati navedbo vrednosti spornega predmeta. Če ne ravna tako, niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije.
ZOdv člen 25, 25-7. ZUS člen 70, 70/2. ZPP (1977) člen 112, 112/4.ZS člen 83, 83/3.
vpis v imenik odvetnikov
Pogoj iz 7. točke 25. člena ZOdv se ugotavlja na podlagi dejstev, ki se nanašajo tako na osebnost kot na delo osebe, ki želi opravljati odvetniški poklic.
ZUP (1986) člen 86, 88, 267. ZUS člen 57, 57/1, 68, 76.ZZZDR člen 106, 119.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - stari starši - oprostitev plačila sodnih taks
Ni zakonskih pogojev, da bi center za socialno delo vodil upravni postopek v upravni zadevi osebnih stikov mladoletnika z njegovimi starimi starši.
V upravnih stvareh socialnega varstva obsega namreč po določbi 2. odst. 14. člena ZST taksna oprostitev tudi vloge, vložene pred predlogom za taksno oprostitev, če je takšen predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo sodne takse; ta rok traja 15 dni od vročitve naloga oz. opomina za plačilo sodne takse.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je bil sklep o uvedbi preiskave, izdan po izdaji sklepa o priporu, razveljavljen iz formalnih razlogov, to ni okoliščina, ki bi sama po sebi izključevala obstoj utemeljenega suma.
ZTPDR člen 48, 48/3.ZPIZ člen 139, 187, 188. Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.
delovno razmerje pri delodajalcih - invalid III. kategorije - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - čas čakanja na drugo ustrezno delo - opravičljiv razlog za delavčevo odsotnost z dela
Pred dokončnostjo sklepov o razporeditvi delavca - invalida III.kategorije na drugo, njegovi preostali delovni zmožnosti ustrezno delovno mesto, delodajalec ni upravičen izvajati nobenih sankcij v zvezi z opravljanjem nalog na tem delovnem mestu.
ZDR (1990) člen 34, 34/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - ugotavljanje presežnih delavcev - zloraba pravic
Omenjanje delavcev na čakanju je z vidika analize zaposlenosti mogoče šteti le kot navedbo "kategorije" delavcev, ki jih ugotavlja poslovodni organ organizacije (2. odstavek 34. člena ZDR). Pravila 3. odstavka 26. člena kolektivne pogodbe so smiselna le, če s "predhodno analizo", ki jo omenjajo, ni mišljena zgolj označba kategorije oseb, katerih delo ni več potrebno, temveč je mišljeno individualizirano ugotavljanje zakaj delavcu, ki je na čakanju na delo, ni mogoče zagotoviti drugega dela. Opustitev izdelave predhodne analize utemeljenosti za uvrstitev tožnika med trajno presežne delavce lahko kaže na zlorabo pravic tožene stranke pri ugotavljanju presežnih delavcev.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje
Tožnik se je odločil, da se s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja izogne disciplinskemu postopku zato, da v postopku ne bi prišlo do obravnavanja vprašanj iz njegovega zasebnega življenja. Dejstva, da je tožena stranka tožnika seznanila z namero, da bo zoper njega uvedla disciplinski postopek zaradi disciplinske kršitve, katere je bil utemeljeno osumljen, ni mogoče šteti za neenako obravnavanje tožnika ali za uporabo sile.
javne družbe - objava povzetka revidiranega letnega poročila - nadzor nad poročanjem - kršitev obveznosti poročanja
Javna družba, ki ji je Agencija za trg vrednostni papirjev odredila odpravo kršitev obveznosti poročanja, ni dolžna skupaj z objavo manjkajočih delov povzetka revidiranega letnega poročila ponovno objaviti že objavljeni del povzetka revidiranega letnega poročila, če se pri tem sklicuje na že izvršeno objavo.
ZDR (1990) člen 36b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2-a.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - trajno presežni delavci
Obe revidentki sta bili, kar je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, z veljavnima odločbama razporejeni na delovno mesto administrator, njuna uspešnost pa je bila primerjana z enako razporejenimi delavkami. Edini kriterij, ki je bil ob določitvi delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, upoštevan, je bil kriterij uspešnosti. Uspešnost je bila, sicer res za druge potrebe, pri toženi stranki ocenjevana dalj časa, izdelana so bila merila, ki so se uporabljala za vse delavce in vsi delavci so bili s svojo oceno uspešnosti seznanjeni mesečno ob izplačilu plače. Zato revizijsko sodišče nima pomislekov, da se tako ocenjevane uspešnosti ne bi smelo uporabiti tudi kot kriterij pri določanju delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno. pri tem je pomembna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta bili obe revidentki slabše ocenjeni od primerjane delavke in zato pravilno uvrščeni med presežne delavce.
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 120, 120-1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Zadrževanje in neoddajanje potnih nalogov in tahografov kot ravnanje delavca, ob tem, ko sodišče ni verjelo revidentu in zaslišani priči in zato ni sprejelo zaključka, da je revident tožnika ves čas opozarjal naj izroči tahografe, nima elementov odklonitve dela in zato lahko pomeni le kršitev delovnih obveznosti po prvi alinei 120. člena kolektivne pogodbe. Čeprav ugotovljeno dejansko stanje kaže na tožnikovo opuščanje delovnih obveznosti in malomarno opravljanje obveznosti, pa za tako kršitev delovnih obveznosti delavcu glede na določbe kolektivne pogodbe ni bilo mogoče odpovedati delovnega razmerja, saj je bilo določeno, da se za tako kršitev lahko izreče le pisni opomin.
delovno razmerje pri delodajalcih - odpoved delovnega razmerja
Sodišči sta utemeljeno zavrnili tudi toženčeve navedbe v smeri, da je za presojo utemeljenosti tožničine zahteve odločilno, da tožnica v disciplinskem postopku ni sodelovala. Delavec, ki se v postopku brani pred obdolžitvijo, ima pravico, da se udeležuje postopka v obsegu, kot ga sam določi, delodajalec pa mu je dolžan odgovornost dokazati (Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca - Uradni list SFRJ, MP, št. 4-9). Iz teh razlogov za odločitev tudi ni odločilno ravnanje tožnice, ki je tožencu odvzela nekatere listine, ki so bile kasneje v sodnem postopku uporabljene kot dokaz.
ZPP (1977) člen 35, 35/2, 382, 382/2, 392. ZDSS člen 21, 21/2.
dovoljenost revizije - zamudne obresti - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - akontacija vojaške pokojnine
Samostojno terjatev iz naslova plačila zamudnih obresti je zato v smislu določila 35. člena in 2. odstavka 382. člena ZPP potrebno opredeliti z denarnim zneskom.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka - vložitev predloga za začetek disciplinskega postopka pri nepristojnem organu
Kot dan uvedbe disciplinskega postopka torej ni mogoče šteti dne, ko je direktor tožene stranke vložil pri pravni službi kot nepristojnem organu, predlog za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika.