določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je toženčeva hčerka sodnica civilnega oddelka pri sodišču, pri katerem je vložena tožba, predstavlja drug tehten razlog iz navedene zakonske določbe, saj to dejstvo utegne pri strankah vzbuditi dvom v nepristranost katerega koli sodnika pri tem sodišču. Zato je utemeljenemu predlogu sodišča ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
KZ (1951) člen 226, 226/2, 226/4. Zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov člen 1, 5, 5/2.ZKP člen 420, 420/2.
kaznivo dejanje nedovoljene trgovine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje nedovoljene trgovine po 2. odstavku 226. člena KZ-51 je storil, kdor se je ukvarjal s prodajo blaga, katerega izdelovanje je neupravičeno organiziral. S tem ko so obsojenci kupili material pri raznih trgovskih podjetjih, ga izročili drugim v predelavo, izdelke pa nato prodali kupcem, so organizirali proizvodnjo v nasprotju s 1. in 5. členom Zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov.
Na podlagi priložene odločbe o podržavljenju zasebnega gospodarskega podjetja je bil za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka pristojen občinski upravni organ za gospodarstvo.
ZOR člen 154, 154/1, 191, 191/1, 195, 195/1, 200, 203. Zakon o službi v oboroženih silah (1985) člen 218, 218/2.
povrnitev gmotne in negmotne škode - odgovornost države - poškodba na vojaških vajah - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek
Tožnik je bil kot pripadnik enote vojaške policije med taktično vojaško vajo teritorialne obrambe upravičen samostojno ukrepati. Ker torej ni bil dolžan o ravnanju markiranta obveščati poveljnika ali celo čakati na njegov ukaz, o tožnikovem soprispevku k nastanku škode, do katere je prišlo zaradi njegovega padca v vrtačo med nočnim tekom po težavnem in valovitem terenu, ni mogoče govoriti.
pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo
Če se je kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo izvrševalo tako, da se je prevoz prebežnikov opravljal ponoči z osebnimi vozili, v katerih je bilo več oseb, kot to iz razloga varnosti dovoljujejo cestnoprometni predpisi, je bilo s tem ogroženo zdravje in tudi življenje tujih državljanov.
ZUS člen 72, 73.ZDen člen 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 20, 21, 22.
ocena vrednosti podržavljene nepremičnine
V predmetni zadevi je bila določena skupna vrednost podržavljenih nepremičnin na obravnavi, na kateri so sodelovali uradno postavljena cenilca in prizadeta stranka, ni pa bil prisoten predstavnik tožeče stranke. Pri določitvi vrednosti so bile pregledane dotedanje cenitve in pripombe tožeče stranke na njih ter usklajeni starost, tloris, višina, pomembnost in namembnost objekta ter ocene zemljišč. Zato ugovori o vrednosti, ki jih ponavlja tožeča stranka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, niso upoštevni.
Soobdolženca, zoper katera je bilo pred tem odrejeno pridržanje in na katera naj bi obdolženec vplival, sta bila v času odločanja o pritožbi obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora že zaslišana, zato koluzijska nevarnost ni podana.
V sklepu o priporu je navedena le možnost, da bi obdolženec vplival na udeležence in priče, ne pa tudi, da so podane posebne okoliščine, ki kažejo, da bo na te osebe, ki jih skoraj ne pozna, vplival in tako oviral potek kazenskega postopka. Zgolj možnost vplivanja za odreditev pripora na tej podlagi ne zadošča.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 207, 207/2, 207/5.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Kljub določbama 3. člena ZKP in 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti) se sme pripor odrediti in podaljšati tudi zoper osebo, ki še ni pravnomočno obsojena, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, in če so podani priporni razlogi.
povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - izključna krivda
Ker je tožnik peljal v križišče skozi rdečo luč in ker pri vožnji drugega udeleženca ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, je materialnopravno pravilen zaključek, da je tožnik izključno kriv za nastanek prometne nesreče.
odločanje sodišča brez glavne obravnave - ukrep urbanističnega inšpektorja
Če je sodišče prve stopnje odločalo brez glavne obravnave, vendar na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, tožnica pa v tožbi glavne obravnave ni zahtevala, sodišče ni bilo dolžno razpisati glavne obravnave in je lahko odločalo na seji, glede na 2. odstavek 50. člena ZUS.
pripor - koluzijska nevarnost - podaljšanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Preiskovalna sodnica je v predlogu za podaljšanje pripora izrecno navedla dokaze, ki jih je po njeni oceni še treba izvesti. Ker je senat prvostopenjskega sodišča ugotovil, da možnost vplivanja na priče in uničenja sledov kaznivega dejanja ni bila omejena le na dokaze, ki so bili že izvedeni, ampak tudi na tiste, za katere se med preiskavo naknadno izkaže, da jih je potrebno izvesti, ni podana kršitev 2. odstavka 201. člena ZKP.
kršitev materialnih določb zakona - predpis, ki določa prekršek - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - meritev stopnje alkoholiziranosti - in dubio pro reo
Vprašanje ugotavljanja stopnje alkoholiziranosti je vprašanje pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in ne pravno vprašanje.
V kaznovalnem pravu morajo biti vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, ugotovljena z vso gotovostjo; v dvomu pa je šteti, da je dokazano tisto dejstvo, ki je obdolžencu v korist.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS05855
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 201.SZ člen 117, 117/1.
povrnitev škode - privatizacija stanovanj - vložitev zahteve za odkup stanovanja - vzročna zveza - pravno nasledstvo občin - razdelitev premoženja občine - enotno sosporništvo - sklepčnost tožbe
Ker do zakonsko predvidene ureditve o razdelitvi premoženja s sporazumom ali odločbo arbitraže ali odločbo sodišča še ni prišlo, je vse premoženje Mesta Ljubljane še vedno last novih občin. Gre za lastnino več oseb na nerazdeljenih stvareh, torej za skupno lastnino, pri kateri deli še niso določeni, čeprav so določljivi. To velja tako za aktivo kot za pasivo premoženja. Pravkar obrazloženo opredeljuje tudi pravno naravo sosporništva v tej pravdni zadevi. Odločitev o obveznosti toženih strank, ki so jo prevzele kot pravne naslednice Mesta Ljubljane, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Zato gre za enotno sosporništvo.
Ker tožnik sploh ne zatrjuje, da je vložil privatizacijsko zahtevo, ni mogoče pritrdilno odgovoriti na vprašanje, da so tožene stranke z ravnanjem, ki ga tožnik uveljavlja kot protipravno, tožniku povzročile zatrjevano premoženjsko škodo. Zato je pri taki trditveni podlagi tožnikova odškodninska tožba nesklepčna.
izločitev višjega sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dovoljenost pritožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika pomeni odločanje o njeni utemeljenosti, pred tem odločanjem pa je treba preizkusiti, ali obstoje kake ovire za vsebinsko odločanje. Zato ureditev o dovoljenosti posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika zajema tudi dovoljenost posebne pritožbe proti sklepu o zavrženju take zahteve.
Ker je toženka zahtevala izločitev višjega sodnika (v postopku s pritožbo proti sklepu pritožbene obravnave nikoli ni), bi morala zahtevati izločitev v času do izdaje odločbe.
rok za vložitev tožbe - prodaja kmetijskega zemljišča - prednostna pravica nakupa - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - sklenitev prodajne pogodbe
Upravičenec, ki je pravočasno uveljavljal prednostno pravico nakupa, lahko vloži tožbo proti lastniku kmetijskega zemljišča in kupcu tega zemljišča le v roku 30 dni po izteku 30-dnevnega roka od dneva, ko je lastnikovo ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost oziroma druga ustrezna institucija.
tožba - pomanjkljivost tožbe - odločanje brez upravnega spisa
Sodišče prve stopnje ne bi smelo le pozivati tožnika k predložitvi odločbe tožene stranke, na katero naj bi se nanašale navedbe v tožbi, pač pa bi moralo pribaviti od tožene stranke upravni spis, ki se nanaša na predloženo odločbo tožene stranke.
začasna odredba - vezanost na upravni spor - hujše škodljive posledice
Začasna odredba se lahko izda le med obstoječim upravnim sporom. V primeru, da je tožba pravnomočno zavržena, začasne odredbe tudi ni več mogoče izdati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - obseg in intenzivnost telesne omejenosti
Obseg in intenzivno zmanjšanje življenjske aktivnosti morata doseči tako visoko stopnjo, da povzročita duševne bolečine zopet tolikšne intenzivnosti, da opravičuje prisojo denarne odškodnine iz tega naslova.
prenos posestnih meja v naravo - predmet upravnega odločanja
Prenos posestne meje v naravo ni predmet upravnega odločanja, ampak le tehnična storitev, ki jo upravni organ opravi po naročilu in na stroške lastnika.