ZD člen 210, 210/1, 213, 210, 210/1, 213. ZPP člen 254, 254/3, 254, 254/3.
napotitev na pravdo - veljavnost oporoke - tožba - pravni interes - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Prepozna vložitev tožbe, glede na napotitveni sklep, lahko vpliva le na potek zapuščinskega postopka (na čas prekinitve le-tega), nima pa vpliva na pravni interes stranke za vložitev ugotovitvene tožbe.
Sodišče novega izvedenca postavi le, če samo dvomi o pravilnost podanega mnenja.
Ker toženec ni posredno ali neposredno motil služnostne pravice tožnika, niti mu motilno dejanje ne prinaša nikakršnih koristi, saj ni lastnik služečega zemljišča, niti nima kakšnega (samostojnega) pravnega naslova za izvrševanje posesti na služečem zemljišču (npr. najemne pogodbe), je ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
najemna pogodba - neprofitna najemnina - smrt bivšega imetnika stanovanjske pravice
Privilegij neprofitne najemnine se s smrtjo bivšega imetnika stanovanjske pravice ne prenaša na osebe iz 56. čl. SZ. Lastninska pravica lastnika denacionaliziranega stanovanja je v takšnem primeru omejena le še z dolžnostjo, da sklene najemno pogodbo za nedoločen čas, ne pa tudi s tem, da mora biti najemnina neprofitna.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zmotna uporaba materialnega prava
Revizijsko sodišče je sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo, ker je to prvič ugotavljalo dejstva, o katerih se stranka ni mogla izjasniti. Tak procesni položaj tudi pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3, 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3. ZPP člen 214, 214/5, 216, 214, 214/5, 216.
odškodninska odgovornost - železniška nesreča - prispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - valorizacija plačanega zneska - premoženjska škoda - prosti preudarek - posebno težka invalidnost
Prvi tožnik je kot delavec železnice stal na tirih, ko ga je zadela lokomotiva. Njegov prispevek je 30%.
Premoženjsko škodo je mogoče določiti po prostem preudarku.
Ob nesreči je tožnik izgubil obe stopali, vendar to ni posebno huda invalidnost, kot podlaga za odškodnino svojcem. Pojem posebno težka invalidnost je pravni standard, ki ga je treba razlagati restriktivno. Žena in otroka so posredni oškodovanci, pri katerih ne gre za škodo lastnega izvora.
ZOR člen 388, 392, 392/3, 388, 392, 392/3. ZPP člen 180, 191, 191/2, 180, 191, 191/2.
razširitev tožbe na novega toženca - tožba - sprememba tožbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Če novi toženec ne privoli v razširitev tožbe nanj, razširitev tožbe pa vsebuje vse sestavine tožbe ter tožnikov predlog, naj se v primeru, da se novi toženec ne bo strinjal z razširitvijo tožbe nanj, šteje razširitev tožbe kot novo tožbo, zoper novega toženca, se šteje takšna razširitev tožbe kot nova tožba zoper tega toženca.
Z vložitvijo tožbe se zastaranje pretrga (člen 388 ZOR) in začne znova teči šele od dneva, ko je spor končan (člen 392/3 ZOR). Tožnica je spremenila tožbo, vendar pa to na zastaranje ne vpliva, saj je tožnica spremenila tožbo le v tem, da je tožencema naložila plačilo dela (že s tožbo) vtoževanega zneska (namesto njej) zakoncema A.. Tožnica s spremembo tožbe ni zahtevala plačila novega denarnega zneska, kar bi lahko imelo za posledico zastaranje novega zahtevka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da so bile potrebe po delu začasno povečane, saj je začela s proizvodnjo novih izdelkov in je zato potrebovala razvoj novih tehnologij, je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito.
Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 člen 3, 3/2.
AO plus zavarovanje – izključitev obveznosti plačila škode
Zavarovalnica v skladu s Splošnimi pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 ni dolžna plačati odškodnine iz tega naslova le v primeru, če je za nesrečo odgovorna (in znana) druga oseba, ki je zmožna povrniti škodo sama oz. jo lahko poravna subjekt, pri katerem je odgovorna druga oseba sklenila zavarovanje odgovornosti, v konkretnem primeru takšna oseba ne obstaja. Citirana določba ne pomeni, da zavarovalnica ni dolžna kriti škode, če zavarovanec ni kriv za nesrečo.
URS člen 14, 23, 25, 26, 14, 23, 25, 26. OZ člen 131, 179, 131, 179. EKČP člen 6, 13, 41.
varstvo ustavnih pravic - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - duševne bolečine - kršitev osebnostnih pravic
Pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta oseba v primeru kršitve ustavnih pravic na voljo tožbo za plačilo odškodnine neposredno na podlagi 26. člena URS.
Sodna praksa v tovrstnih odškodninskih primerih obveznost povračila škode presoja na podlagi splošnih načel odškodninskega prava (II Ips 333/2004), torej na določbo 179. člena OZ, ki ureja pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic.
Pri izdaji odločbe z dne 18. 11. 2004 o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine in pri izdaji odločbe z dne 22. 11. 1999 o priznanju pravice do starostne pokojnine ni šlo za odločanje o isti stvari, zato je tožničin predlog za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004 po nadzorstveni pravici iz razloga, ker naj bi bila o isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila stvar drugače rešena, dejansko in pravno stanje zadeve pa se ni v ničemer spremenilo v primerjavi z odločbo z dne 22. 11. 1999, neutemeljen.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
ZDKG člen 1, 7, 11, 13, 1, 7, 11, 13. ZPP člen 356, 356.
dedovanje zaščitene kmetije
Sodišče prve stopnje ni presojalo vseh zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije in je bilo zato potrebno sklep razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek.
zavrženje tožbe - pooblastilo odvetniku - predložitev pooblastila - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o bpp
Če odvetnik ob vložitvi tožbe ne predloži pooblastila, se tožba zavrže. Nič drugače ni, če odvetnik stranko zastopa na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. Ob vložitvi tožbe bi morala biti predložena vsaj odločba, na katero se stranka sklicuje, sploh če je ni izdalo sodišče, pri katerem je tožba vložena.
zastaranje odškodninske terjatve - plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča – neupravičena pridobitev – lokacijsko dovoljenje
Ob ugotovitvi, da je tožeči stranki škoda s plačilom odškodnine nastala v letu 1992, tožbo pa je vložila v letu 2005, je ne glede na dejstvo, kdaj naj bi izvedela za škodo in tistega, ki jo je povzročil, zaključek sodišča prve stopnje o zastaranju odškodninske terjatve, materialnopravno pravilen.
V konkretnem primeru se lokacijsko dovoljenje ni izteklo, pač pa je bila zahteva tožeče stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila v ponovljenem postopku kot razlog za zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja navedena ugotovitev, da vse parcele niso več v lasti tožeče stranke. Zato po oceni pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za vračilo odškodnine po 15. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in zato te pravice sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno ni priznalo.
Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva.
Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimirana tudi oseba, katere pravice ne nepremičninah so bile prizadete, čeprav še ni bila vknjižena v zemljiški knjigi. Tožba zato ni nesklepčna, če tožeča stranka ne zatrjuje, da je bila pred vpisom toženih strank sama vpisana v zemljiški knjigi.
Če tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in kršenje njenih materialnopravnih pravic zaradi izvedene vknjižbe, mora biti iz trditvene podlage jasno, na katerih osnovah temelji njena lastninska pravica, sicer tožba ni sklepčna.
nujna pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - merila za določanje denarnega nadomestila za nujno pot
Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so po sodni praksi poleg škode, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, in zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine tudi število subjektov, ki uporabljajo takšno pot.