izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti - zamuda upnika
Če izvršilni naslov, ki je podlaga predlagani in dovoljeni izvršbi, upniku ne nalaga nobene obveznosti oz. dolžnega ravnanja za izpolnitev dolžnikove obveznosti, potem pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti upnik ne more povzročiti dolžnikove zamude.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti člen 3, 3/1-3.
izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – vzročna zveza
Prav toženčeva alkoholiziranost je bila vzrok za to, da je toženec vozil prehitro in je zato prišlo do prometne nesreče. To pa brez dvoma pomeni, da je vzročna zveza med toženčevo alkoholiziranostjo in nastalo škodo podana. Toženec ni trdil oziroma dokazal, da na splošno oziroma običajno vozi prehitro, lahkomiselno in ne upošteva prometne signalizacije. Ocena sodišča, da je vinjenost tožene stranke dokazana in da je ta vplivala na nastalo posledico, je zato pravilna.
Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3, 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3. ZNP člen 35, 35/2, 119, 126.
stroški postopka - stroški sodnih taks
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).
S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.
Ugotavljanje poškodb na tožničinem avtomobilu in načina nastanka le-teh je služilo dokazovanju načina nastanka škodnega dogodka, s tem pa vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je zaradi tega nastala na tožničinem vozilu.
Tožnica bi zato morala poskrbeti, da se poškodbe na njenem vozilu, nenazadnje pa tudi na vozilu drugega udeleženca v prometni nezgodi, dovolj natančno ugotovijo.
Ker so ugotovitve izvedencev s področja raziskave prometnih nesreč objektivne in temeljijo na pravilih stroke in znanosti, jim je prvostopno sodišče utemeljeno pripisalo veliko težo in tudi z njunimi izsledki opravičilo svojo odločitev, da izpovedbi tožnice in priče N. o načinu nastanka obravnavane prometne nezgode ni sledilo.
Toženec v Republiki Sloveniji nima bivališča, imel pa je še po vložitvi tožbe stalno bivališče v Ljubljani, torej na naslovu, s katerega se je pošta vračala z oznako "preseljen". Sodišče ni dolžno in ne more sprožiti ustreznega upravnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali toženec dejansko prebiva na naslovu, na katerem je imel prijavljeno stalno prebivališče, ali pa je morebiti prišlo do spremembe bivališča, ki ga toženec ni pravilno prijavil glede na določbe Zakona o prijavi prebivališča.
odškodnina - prometna nesreča - nalet medveda - višina odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - stroški postopka - začetek teka zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo - povrnitev stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Do stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo bi bila tožeča stranka upravičena le v primeru, če bi ga naslovila na stranko, ki je v odškodninski pravdi tudi pasivno legitimirana.
invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – samozaposleni
Ker je bila tožnica na dan, ko je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni, zavarovana kot samozaposlena, iz naslova invalidnosti ne more pridobiti pravice do premestitve na drugo ustrezno delo.
Tožena stranka je tožniku na podlagi ugotovitve o obstoju varnostnega zadržka, utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je tožnik sam priznal, da je toženi stranki predložil spričevalo, ki ga je ponaredil.
Ker pridobitelj pravic na podlagi pravnega posla (na primer kupec), ki obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila iztožuje, ne more (in ne sme) biti priviligiran (v ugodnejšem položaju) kot pridobitelj (kupec) nepremičnine, ki mu je oseba (prodajalec) z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom dovolila vknjižbo, mora za utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine po 5. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pridobitelj pravic kot tožnik poleg drugega trditi in dokazati tudi plačilo davka ter (listinsko) izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Nobene razumne podlage namreč ni za to, da pridobitelju v primeru spora navedenih kogentnih zakonskih obveznosti ne bi bilo potrebno trditi in dokazati kot dejanske podlage zahtevka v takem primeru. Navedeno pa hkrati pomeni, da v primeru neobstoja pisne oblike pogodbe, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, realizacija (izpolnitev pogodbenih obveznosti) ne more nadomestiti manjkajoče oblike.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/1, 147/3, 157. ZOR člen 73, 371.
najemna pogodba - bivši imetnik stanovanjske pravice - zastaranje - realizacija ustno sklenjene pogodbe - hišniško stanovanje
Tožena stranka je izgubila pravico sodno uveljaviti sklenitev najemne pogodbe za stanovanje zaradi poteka petletnega zastaralnega roka.
Najemna pogodba za stanovanje ni bila ustno sklenjena oz. realizirana v smislu določbe 73. člena ZOR, ker tožeča stranka ni dokazala obojestranske pogodbe volje za sklenitev pogodbe, kot tudi ni bil izkazan bistveni element najemne pogodbe - plačevanje najemnine.
dokazovanje - priznana dejstva - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva
Stranka, ki zanika dejstvo, ki ga je sprva priznala, mora izkazati okoliščine, zaradi katerih spreminja svoje trditve, in na podlagi teh okoliščin sodišče presodi, ali šteje posamezno dejstvo za priznano ali sporno.
zastaranje odškodninske terjatve - plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča – neupravičena pridobitev – lokacijsko dovoljenje
Ob ugotovitvi, da je tožeči stranki škoda s plačilom odškodnine nastala v letu 1992, tožbo pa je vložila v letu 2005, je ne glede na dejstvo, kdaj naj bi izvedela za škodo in tistega, ki jo je povzročil, zaključek sodišča prve stopnje o zastaranju odškodninske terjatve, materialnopravno pravilen.
V konkretnem primeru se lokacijsko dovoljenje ni izteklo, pač pa je bila zahteva tožeče stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila v ponovljenem postopku kot razlog za zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja navedena ugotovitev, da vse parcele niso več v lasti tožeče stranke. Zato po oceni pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za vračilo odškodnine po 15. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in zato te pravice sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno ni priznalo.
URS člen 14, 23, 25, 26, 14, 23, 25, 26. OZ člen 131, 179, 131, 179. EKČP člen 6, 13, 41.
varstvo ustavnih pravic - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - duševne bolečine - kršitev osebnostnih pravic
Pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta oseba v primeru kršitve ustavnih pravic na voljo tožbo za plačilo odškodnine neposredno na podlagi 26. člena URS.
Sodna praksa v tovrstnih odškodninskih primerih obveznost povračila škode presoja na podlagi splošnih načel odškodninskega prava (II Ips 333/2004), torej na določbo 179. člena OZ, ki ureja pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic.
Ustaljena sodna praksa je zavzela jasno stališče, da ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ki pa je pasiven, velja pravilo, da kljub nedospelosti terjatve (zaradi neizražene zahteve, opomina, itd.) njeno zastaranje začne teče po preteku primernega roka.
ZTLR člen 49, 51, 54, 60, 49, 51, 54, 60. ZST člen 7, 7/7, 18, 18/3, 7, 7/7, 18, 18/3. OZ člen 190, 198, 190, 198. SPZ člen 228, 247, 248, 228, 247, 248.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - verzija - služnostna pravica - način pridobitve stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - služnost stanovanja - odplačnost stvarne služnosti - stroški postopka - sodna taksa - ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse
O obogatitvi je pojmovno nemogoče govoriti v primeru uporabe na podlagi veljavnega pravnega naslova.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055117
SZ člen 25, 25/3, 53, 53/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja – trditveno breme
Upravnik mora v primeru, ko lastnik stanovanja delno plačuje svoje obveznosti, specificirati in obrazložiti, kaj vtožuje na računu neplačanih terjatev. Sklicevanje na večje število prilog, ki jih je vložil v spis, ne zadostuje.
Tožnik v delu, ki se nanaša na sklenitev zakupne pogodbe, ni postavil določnega zahtevka, saj bi moral v tožbenem predlogu natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Opredelitev zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Pri takšni tožbi je nujno, da tožnik željeno izjavo volje (vsebino pogodbe, ki naj jo sklene) v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog, saj ni dovolj, da le navede, da zahteva „sklenitev zakupne pogodbe v skladu s pogoji ponudbe“. Celovita navedba vseh elementov pogodbe je pri takšni tožbi nujna, saj se bo v skladu z določbo 238. čl. ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določnem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.