Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka. Če tožena stranka v vabilu na narok ni ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6.odstavka 282.člena ZPP.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
odškodninska odgovornost - soodgovornost za škodni dogodek- nepravilno reagiranje v cestnem prometu - nepričakovano ravnanje
Toženec je huje kršil prometne predpise, medtem ko drugi voznici ni moč očitati nobene kršitve prometnih predpisov, niti da je v dani situaciji reagirala slabše, kot bi to storil povprečen voznik, ki bi se znašel v takšni situaciji. Zato ni podlage za ugotovitev vozničine soodgovornosti za obravnavani škodni dogodek.
zastaranje – začetek teka zastaranja – dospelost terjatve – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje
Če je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve, kljub njeni nedospelosti, teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje. Če se ugotovi, da terjatev ni zastarana, pa je potrebno ugotavljati, kdaj je terjatev zapadla tako, kot da ugovora zastaranja ni bilo – kdaj je upnik izvršil za dospelost terjatve potrebno dejanje, in ne kdaj bi upnik lahko izvršil potrebno dejanje.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje odškodninske terjatve - žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka - odvetnik - denarna kazen - načelo pomoči prava nevešči stranki - navajanje dejstev in dokazov - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Iz načela pomoči prava nevešče stranke (12. čl. ZPP) ne izhaja dolžnost sodišča poučevati stranke o pravicah materialnega prava, kamor sodi tudi zastaranje.
Zmotno je stališče, da dajeta določbi 11. in 109. čl. ZPP sodniku prve stopnje kaznovalna pooblastila zgolj do izdaje prvostopenjske odločbe. Takšna razlaga bi celo nasprotovala namenu citiranih določb, ki je predvsem v učinkoviti obrambi ugleda sodišč vselej tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi in nepotrebnimi napadi na delo sodišča vnaša nezaupanje v delo sodišč.
Če tožbi ni predloženo pooblastilo odvetnika, sodišče brez poprejšnjega poziva tožbo zavrže (5. odst. 98. čl. ZPP - D). Ne zadošča, da je pooblastilo vloženo v drugem pravdnem spisu.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nepremoženjska škoda - prometna nesreča s smrtnim izidom - soprispevek oškodovanca - sokrivda
Pri tem je sodišče prve stopnje pri odmeri višine pravilno upoštevalo medsebojno navezanost tožnice in njene pokojne sestre, ki sta živeli v trajnejši življenjski skupnosti, bili sta med seboj povezani in je tožnica skrbela za svojo mlajšo sestro kot za hčer, kar izhaja iz prvostopnih razlogov ob povzemanju izpovedbe tožnice. Zato se kot protispisne pokažejo pritožbene navedbe tožene stranke, da iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prevzela vlogo matere v razmerju do svoje pokojne sestre, ker da je mati še zmeraj skrbela za pokojno.
Tožnik je po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval s službovanjem v JLA v Srbiji in se tam tudi upokojil. V Srbiji so za priznanje pravice do pokojnine in njene odmere upoštevali skupno pokojninsko dobo, vključno z dobo zaposlitve v JLA na teritoriju Slovenije, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri tožencu (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 37, 37/1, 37/3.
starostna pokojnina - zavarovanje v Republiki Hrvaški
Tožnik, ki je pretežni del zavarovalne dobe dopolnil na Hrvaškem (v Sloveniji le 1 mesec in 26 dni), je imel pravico do slovenske pokojnine od 31. 12. 1992 do 1. 3. 1998. Od tega dne dalje pa ima pravico do hrvaške pokojnine, pri priznanju in odmeri katere je upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji. Do izplačila samostojne slovenske pokojnine ali razlike do zneska slovenske pokojnine ni upravičen, saj za takšno izplačilo ni pravne podlage.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSM0020788
OZ člen 21, 21/1, 25, 25/3, 26, 26/1, 28, 28/1. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 20/3, 21, 21/1, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 182, 182/3. ZZK-1 člen 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - ponudba za prodajo - pravilni sprejem ponudbe - umik že podane ponudbe - odložni pogoj - odobritev upravne enote - vrstni red predkupnih upravičencev - vezanost na podano ponudbo - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Povratnica o priporočeni pošiljki namreč zagotavlja zraven transparentnosti sprejema ponudbe zlasti varstvo sprejemnika ponudbe in sicer izkaz, da je ponudnik (prodajalec) izjavo o sprejemu ponudbe prejel.
Tudi v primeru obsodilne sodbe, s katero se nadomešča pravni posel prometa s kmetijskimi zemljišči (sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev z.k. listine) je potrebna naknadna odobritev upravnega organa.
pokojnina – sredstva za notranji odkup – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Ker toženec ob tožnikovi upokojitvi pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili izplačani v obliki delnic za notranji odkup iz obdobja 1991 do 1992, in o tem v dejanskem smislu še ni odločil, odločba o priznanju pravice do pokojnine v tem obsegu dohodka, ki se všteje v pokojninsko osnovo, še ni postala pravnomočna, zato toženec ob vložitvi tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine ni imel podlage za njeno zavrženje, temveč bi moral o njej vsebinsko odločiti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066007
ZP-1 člen 136, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 183. ZVCP-1 člen 233.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – izjava policistom – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na obdolženkino izpovedbo na zaslišanju, kjer je povedala, da je policistu v razgovoru zaradi zmedenosti res priznala, da je v kritičnem času vozila očetovo vozilo, in na izpovedbo policista, ki je njeno izpovedbo potrdil. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v spisu ne izhaja, da bi policist obdolženko v postopku zbiranja obvestil o storilcu prekrška pred razgovorom poučil o ustavni pravici, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSM0020778
URS člen 36, 36. ZS člen 97, 98, 101, 97, 98, 101. ZIN člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski nadzor - vstop v objekt - odločba o dovolitvi vstopa - poseg v ustavne pravice - stvarna pristojnost
Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila 8-dnevni rok, ki ga ji je dodelilo sodišče za dopolnitev nepopolne pritožbe, in sicer bi morala predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke. Ne glede, da je bil 8-dnevni rok za predložitev ustreznega pooblastila sodni in ne zakonski rok, je tak rok prekluziven. Sodni rok je sicer res podaljšljiv, zakonski pa ne, vendar je za podaljšanje sodnega roka potrebno zaprositi pred iztekom le-tega, česar pa tožeča stranka ni storila. Ker stranka ne more podaljšati roka po tem, ko se je rok že iztekel, ne more niti na konkreten način (s tem, da po izteku roka opravi zamujeno procesno dejanje) podaljšati tega roka. Ker torej pritožba ni bila dopolnjena v podeljenem roku, jo je potrebno kot nepopolno zavreči.
motenje posesti - posest stvari - posest pravice - trditvena podlaga
Tožbeni zahtevek tožeče stranke se sicer pravilno glasi na prepoved posega v mirno posest stvari, iz trditvene podlage tožeče stranke pa je razvidno, da zatrjuje zgolj neovirano rabo sporne poti oziroma pravico vožnje po sporni poti do objekta, kar ugotovi tudi sodišče prve stopnje ne pa tudi neposredno dejansko oblast nad sporno potjo, in tako zadnje stanje posesti, ki je bistveni element presoje utemeljenosti zahtevka po 33. členu SPZ, sploh ni bilo zatrjevano, kar šele izakazano.
1. Pod pogoji, določenimi v 183. čl. ZPP, lahko tožena stranka do konca glavne obravnave pri istem sodišču vloži nasprotno tožbo; tožba in nasprotna tožba sta torej vloženi v enem in istem postopku.
2. Nasprotna tožba s pozivom za odgovor nanjo in opozorilom po 277. čl. ZPP, bi morala biti vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (137. čl. ZPP).