renta - stroški zdravljenja - izguba zaslužka - pomoč tretje osebe
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je do materialne škode upravičen tožnik, ki je škodo (stroške) plačal, aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek iz navedenega naslova bi po 195. členu ZOR lahko bila le tožnica kot neposredna oškodovanka (ki ji je ta škoda nastala).
dokazovanje z izvedencem – izvedenec – predpravdno izvedensko mnenje
Izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (1. odstavek 252. člena ZPP). Izven pravdnega postopka pridobljeno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, ki urejajo dokazovanje. Takšno, po stranki naročeno mnenje, v skladu z zakonom in uveljavljeno sodno prakso, predstavlja le del strankine trditvene podlage. Dokazni predlog za neposredno zaslišanje osebe, ki je izdelalo mnenje pred pravdo oziroma njegovo soočenje s sodnim izvedencem, je sodišče utemeljeno zavrnilo.
ZASP člen 26, 26/2, 147, 147/1, 147/1-1, 147/2,165.
uporabnik avtorskega dela - soorganizator prireditve - solidarnost upravičencev in kršilcev - primeri kolektivnega uveljavljanja - neodrska glasbena dela
Z neodrskimi glasbenimi deli niso mišljena dela, ki se ne izvajajo „v živo“ na odru, pač pa se predvajajo posnetki. Obravnavana koncerta Z. D. in H. B. s prijatelji sodita med tipična glasbena neodrska dela.
Oseba, ki odda v najem dvorano za izvedbo zabavnoglasbene prireditve, jo pripravi za nemoten potek prireditve, organizira redarsko službo in vrši predprodajo vstopnic za provizijo, je soorganizator takšne prireditve in s tem uporabnik avtorskih del, ki so na njej priobčene javnosti.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
Določba 88. člena ZDen začasno, v primeru pravočasne vložitve zahteve za denacionalizacijo do zaključka denacionalizacijskega postopka, omejuje promet s premoženjem, glede katerega obstoji zgolj možnost vrnitve.
zaščita pred vznemirjanjem - nagatorna tožba - actio negatoria - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Ob ugotovitvi obstoja služnosti tožene stranke je sodišče pravilno zaključilo, da nasipanje peska ter čiščenje odtočnih jaškov ne predstavlja protipravnega posega v lastninsko pravico tožeče stranke, pač pa prav nasprotno, pomeni vzdrževanje in izboljšanje poti v korist vseh njenih uporabnikov.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
Če tožbi ni predloženo pooblastilo odvetnika, sodišče brez poprejšnjega poziva tožbo zavrže (5. odst. 98. čl. ZPP - D). Ne zadošča, da je pooblastilo vloženo v drugem pravdnem spisu.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 37, 37/1, 37/3.
starostna pokojnina - zavarovanje v Republiki Hrvaški
Tožnik, ki je pretežni del zavarovalne dobe dopolnil na Hrvaškem (v Sloveniji le 1 mesec in 26 dni), je imel pravico do slovenske pokojnine od 31. 12. 1992 do 1. 3. 1998. Od tega dne dalje pa ima pravico do hrvaške pokojnine, pri priznanju in odmeri katere je upoštevana tudi zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji. Do izplačila samostojne slovenske pokojnine ali razlike do zneska slovenske pokojnine ni upravičen, saj za takšno izplačilo ni pravne podlage.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - civilno procesno pravo
VSM0020788
OZ člen 21, 21/1, 25, 25/3, 26, 26/1, 28, 28/1. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 20/3, 21, 21/1, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 182, 182/3. ZZK-1 člen 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - ponudba za prodajo - pravilni sprejem ponudbe - umik že podane ponudbe - odložni pogoj - odobritev upravne enote - vrstni red predkupnih upravičencev - vezanost na podano ponudbo - eventualna objektivna kumulacija zahtevkov - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Povratnica o priporočeni pošiljki namreč zagotavlja zraven transparentnosti sprejema ponudbe zlasti varstvo sprejemnika ponudbe in sicer izkaz, da je ponudnik (prodajalec) izjavo o sprejemu ponudbe prejel.
Tudi v primeru obsodilne sodbe, s katero se nadomešča pravni posel prometa s kmetijskimi zemljišči (sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev z.k. listine) je potrebna naknadna odobritev upravnega organa.
Tožnik je po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval s službovanjem v JLA v Srbiji in se tam tudi upokojil. V Srbiji so za priznanje pravice do pokojnine in njene odmere upoštevali skupno pokojninsko dobo, vključno z dobo zaposlitve v JLA na teritoriju Slovenije, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine pri tožencu (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
pokojnina – sredstva za notranji odkup – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Ker toženec ob tožnikovi upokojitvi pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili izplačani v obliki delnic za notranji odkup iz obdobja 1991 do 1992, in o tem v dejanskem smislu še ni odločil, odločba o priznanju pravice do pokojnine v tem obsegu dohodka, ki se všteje v pokojninsko osnovo, še ni postala pravnomočna, zato toženec ob vložitvi tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine ni imel podlage za njeno zavrženje, temveč bi moral o njej vsebinsko odločiti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066007
ZP-1 člen 136, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 183. ZVCP-1 člen 233.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – izjava policistom – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na obdolženkino izpovedbo na zaslišanju, kjer je povedala, da je policistu v razgovoru zaradi zmedenosti res priznala, da je v kritičnem času vozila očetovo vozilo, in na izpovedbo policista, ki je njeno izpovedbo potrdil. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v spisu ne izhaja, da bi policist obdolženko v postopku zbiranja obvestil o storilcu prekrška pred razgovorom poučil o ustavni pravici, da ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Sodba sodišča prve stopnje se tako opira na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSM0020778
URS člen 36, 36. ZS člen 97, 98, 101, 97, 98, 101. ZIN člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski nadzor - vstop v objekt - odločba o dovolitvi vstopa - poseg v ustavne pravice - stvarna pristojnost
Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nepremoženjska škoda - prometna nesreča s smrtnim izidom - soprispevek oškodovanca - sokrivda
Pri tem je sodišče prve stopnje pri odmeri višine pravilno upoštevalo medsebojno navezanost tožnice in njene pokojne sestre, ki sta živeli v trajnejši življenjski skupnosti, bili sta med seboj povezani in je tožnica skrbela za svojo mlajšo sestro kot za hčer, kar izhaja iz prvostopnih razlogov ob povzemanju izpovedbe tožnice. Zato se kot protispisne pokažejo pritožbene navedbe tožene stranke, da iz izpovedbe tožnice ne izhaja, da bi prevzela vlogo matere v razmerju do svoje pokojne sestre, ker da je mati še zmeraj skrbela za pokojno.
1. Pod pogoji, določenimi v 183. čl. ZPP, lahko tožena stranka do konca glavne obravnave pri istem sodišču vloži nasprotno tožbo; tožba in nasprotna tožba sta torej vloženi v enem in istem postopku.
2. Nasprotna tožba s pozivom za odgovor nanjo in opozorilom po 277. čl. ZPP, bi morala biti vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (137. čl. ZPP).
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila 8-dnevni rok, ki ga ji je dodelilo sodišče za dopolnitev nepopolne pritožbe, in sicer bi morala predložiti ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke. Ne glede, da je bil 8-dnevni rok za predložitev ustreznega pooblastila sodni in ne zakonski rok, je tak rok prekluziven. Sodni rok je sicer res podaljšljiv, zakonski pa ne, vendar je za podaljšanje sodnega roka potrebno zaprositi pred iztekom le-tega, česar pa tožeča stranka ni storila. Ker stranka ne more podaljšati roka po tem, ko se je rok že iztekel, ne more niti na konkreten način (s tem, da po izteku roka opravi zamujeno procesno dejanje) podaljšati tega roka. Ker torej pritožba ni bila dopolnjena v podeljenem roku, jo je potrebno kot nepopolno zavreči.
izvršba na podlagi verodostojne listine – umik predloga za izvršbo – privolitev dolžnika – enako varstvo pravic
V postopku po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je sodišče prve stopnje pri odločanju o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi upničine izjave o umiku predloga očitno napačno izhajalo le iz 43. člena ZIZ, ne da bi hkrati upoštevalo tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.