zaznamba sklepa o izvršbi – lastništvo nepremičnine
V zemljiški knjigi je kot lastnica nepremičnine, pri kateri naj bi se zaznamoval sklep o izvršbi, vknjižena oseba z drugim priimkom in naslovom, kot ga ima dolžnica. Glede na to, da zemljiškoknjižni postopek teče po uradi dolžnosti, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, preden je zaključilo, da dolžnica ni lastnica nepremičnine, zaradi česar zaznambe ni opravilo, te podatke preveriti, po potrebi tudi z vpogledom v izvršilni spis.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka. Če tožena stranka v vabilu na narok ni ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6.odstavka 282.člena ZPP.
Če je škodni dogodek pri oškodovancu izzval prej klinično neme bolezenske spremembe, odgovarja povzročitelj škode tudi za tisto škodo, ki izvira iz takih sprememb.
Sodišče je načeloma dolžno izvesti vse predlagane dokaze, izvedbo posameznega dokaza pa lahko zavrne le izjemoma. Ugotovitev, da so predlagane priče v sorodstvu s pravdnima strankama, ne more biti razlog za vnaprejšnjo zavrnitev predlaganih dokazov.
skupno premoženje zakoncev – solastnina – pasivna legitimacija
Samo dejstvo, da sta dva živela v zakonski zvezi, še nima za posledico, da je premoženje, ki sta ga v tem času pridobila, skupno premoženje. Skupno je le tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V predmetni zadevi sta vikend gradila starša toženca, pravdni stranki pa v izgradnjo nista vlagala. Ker je toženec postal solastnik do ½ na podlagi dedovanja, gre za posebno premoženje toženca in ne skupno premoženje pravdnih strank.
V sporu glede ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju je samo toženec kot bivši zakonec lahko pasivno legitimiran. Solastnika nepremičnine (toženec in njegova sestra) namreč nista nujna sospornika.
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
ZOR člen 1035, 1035. ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 262/1, 262/2, 262. OZ člen 190, 190.
neupravičena pridobitev
S prenosom denarnih sredstev brez pravne podlage na toženkin račun je bila toženka neupravičeno obogatena. Z denarnimi sredstvi je razpolagala tožeča stranka, ki je pridobila pravico razpolaganja z deponiranim denarjem s pogodbo o denarnem depozitu.
odškodninska odgovornost - dokazna ocena - dejansko stanje - silobran - povzročitelj škode
O tem, ali je toženec povzročitelj, bi moralo biti sodišče prve stopnje prepričano; le verjetnost ne zadostuje. S stopnjo prepričanja pa sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da je prav toženec povzročitelj, zlasti zato, ker sta neposredno po dogodku policista uporabila proti tožniku strokovni prijem z zvijanjem roke na hrbtu. Življenjsko izkustvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je morebiten vzrok poškodbe lahko tudi ravnanje policistov.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
Obravnavani odškodninski spor, v katerem tožnica utemeljuje odškodninsko odgovornost prvotoženke na podlagi njene organizacije športne dejavnosti, ki jo je zaupala v izvajanje drugotoženki, je za obe toženki lahko rešen različno, zato ne gre za enotno sosporništvo.
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.