ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 168, 168.
premoženjska škoda - valorizacija - tek zamudnih obresti
Če je višina škode ugotovljena glede na podatke po posameznih mesecih in ne po kriterijih ob izdaji sodne odločbe, ni upravičena valorizacija izplačane odškodnine.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
renta - stroški zdravljenja - izguba zaslužka - pomoč tretje osebe
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega stališča, da je do materialne škode upravičen tožnik, ki je škodo (stroške) plačal, aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek iz navedenega naslova bi po 195. členu ZOR lahko bila le tožnica kot neposredna oškodovanka (ki ji je ta škoda nastala).
uporabnina – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje -obogatitev
Zmotno je stališče, da je že zgolj zaradi izselitve iz solastne hiše mogoče zahtevati plačilo na podlagi neupravičene obogatitve. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval, da mu dopusti uporabo, ne zadošča.
Ker je pogodbo o posojilu in pripoznavi dolga sestavila tožena stranka, ki je prosto določila višino pripoznanega dolga, ne more biti podano očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo (objektivni element oderuške pogodbe). V roku enega meseca je vzela dodatno posojilo, česar gotovo ne bi storila, če bi menila, da je prvotna pogodba oderuška. Tako je utemeljen zaključek, da tožeča stranka ni izkoristila njenega težkega gmotnega položaja (subjektivni element).
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
Po sistemu afirmativne litiskontestacije se pasivnost toženca ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih tožbenih navedb. Vzamejo se za podlago zamudne sodbe, ne da bi sodišče podrobneje ugotavljalo dejansko stanje.
Pri oceni skladnosti tožbenih navedb s predloženimi dokazi mora sodišče oceniti vse dokaze, ne samo nekatere od njih. Sodišče je izhajalo le iz nekaterih listin, iz katerih izhaja, da se je v bolnišnici zdravila oseba z drugim imenom, kot ga ima tožnik, prezrlo pa je ostalo dokumentacijo, iz katerega izhaja enak opis škodnega dogodka in opis zdravljenja, kot ga je podal tožnik. Ocena sodišča, da so dejstva v nasprotju z dokazi, kar onemogoča izdajo zamudne sodbe, je zato napačna.
Procesne kršitve, češ da sodišče ni izvedlo vseh ponujenih dokazov (zaslišanje prič) in tega ni obrazložilo, ter da je nepravilno zaslišalo tožnika brez tolmača (procesna kršitev po 8. in 9. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na kateri pritožbeno sodišče pazi le na opozorilo strank), mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče - ob zavrnitvi dokazov in ob izvedbi tožnikovega zaslišanja na glavni obravnavi. Če se nanje sklicujejo kasneje, se upoštevajo le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti že prej.
ZZZDR člen 86 - 95, 131, 133, 86 - 95, 131, 133. ZOR člen 70, 73, 371, 381, 70, 73, 371, 381. ZPP člen 2, 186, 2, 186.
ugotavljanje očetovstva - ugotovitev s sodno odločbo - predhodno vprašanje - verzijski zahtevek - zastaranje - zadržanje zastaranja - umik tožbe - nasprotovanje umiku tožbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - ustni dogovor kot veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe
Za zastaranje verzijske terjatve iz 133. člena ZZZDR velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
S tem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdi ugotavljalo, kdo je otrokov naravni oče, je kršilo 2. člen ZPP in določbe ZZZDR o ugotavljanju očetovstva (86. do 95. člen ZZZDR). Sodišče o tem vprašanju tudi ne bi smelo odločati kot o predhodnem vprašanju, saj je to v nasprotju z načelom, da o statusnih zadevah ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, razen če zakon določa drugače. Status osebe se mora ugotoviti s konstitutivno sodbo, ki mora imeti učinke zoper vse (erga omnes).
Ustni dogovor, kakršnega sta sklenila tožnik in drugotožena stranka bi, ob izpolnjevanju drugih pogojev, lahko zadostoval za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini. Pogodba je lahko kljub pomanjkanju obličnostnih zahtev veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.
OZ člen 184. ZPP člen 80. 81, 81/1, 100, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
smrt stranke – nepremoženjska škoda – dolžnost povrnitve škode
Ni podedljiva terjatev za povračilo nepremoženjske škode, medtem ko dolžnost povrnitve nepremoženjske škode preide na dediče, zato smrt tožene stranke, ki ima pooblaščenca, ne vpliva na tek pravdnega postopka zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo.
zaščita pred vznemirjanjem - nagatorna tožba - actio negatoria - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice
Ob ugotovitvi obstoja služnosti tožene stranke je sodišče pravilno zaključilo, da nasipanje peska ter čiščenje odtočnih jaškov ne predstavlja protipravnega posega v lastninsko pravico tožeče stranke, pač pa prav nasprotno, pomeni vzdrževanje in izboljšanje poti v korist vseh njenih uporabnikov.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
nujni dediči - bratje in sestre pokojnika - bratje in sestre zapustnika
Bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le takrat, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pogoja morata biti podana kumulativno. Sredstva iz naslova pokojnine niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Dejstvo, da preživljanje osebo, za katero ne obstoji njena zakonska dolžnost preživljanja, ne more vplivati na oceno, ali ima sama dovolj sredstev za preživljanje.