oderuške obresti - domneva oderuških obresti - oderuškost - tek obresti - pogodbene in zakonske zamudne obresti
Za obstoj domneve oderuških obresti mora biti podan objektivni pogoj oderuškosti, kot je opredeljen v 377. členu OZ. Domnevo oderuških obresti, tudi če so te po objektivnem kriteriju zaradi visoke obrestne mere oderuške, lahko upnik izpodbije s tem, da dokaže, da ni izrabil stiske in težkega gmotnega stanja dolžnika oziroma njegove neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
Obresti, ki so do pred uveljavitvijo OZ-A dosegle glavnico, nehajo teči. To velja tako za pogodbene kot zakonske zamudne obresti.
odmera odškodnine - višina odškodnine - nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati tudi bodoče bolečine, ki se bodo pri tožniku po mnenju izvedenca ob večjem obremenjevanju v poškodovanih regijah gotovo pojavljale tudi v prihodnosti.
Sodišče mora upoštevati možnosti nastanka težav v zvezi s prebavili, na katere opozarja izvedenec, ne glede na to, da v trenutku sojenja do njih še ni prišlo.
Obravnavani odškodninski spor, v katerem tožnica utemeljuje odškodninsko odgovornost prvotoženke na podlagi njene organizacije športne dejavnosti, ki jo je zaupala v izvajanje drugotoženki, je za obe toženki lahko rešen različno, zato ne gre za enotno sosporništvo.
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
nujni dediči - bratje in sestre pokojnika - bratje in sestre zapustnika
Bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le takrat, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pogoja morata biti podana kumulativno. Sredstva iz naslova pokojnine niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Dejstvo, da preživljanje osebo, za katero ne obstoji njena zakonska dolžnost preživljanja, ne more vplivati na oceno, ali ima sama dovolj sredstev za preživljanje.
predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.
ZD člen 143, 175, 240, 143, 175, 240. ZPP člen 343, 352, 343, 352.
stranke zapuščinskega postopka - pravica vložiti pritožbo - pravica do pritožbe - upnik v zapuščinskem postopku - dopustnost pritožbe
Upnica, ki ni zahtevala ločitve zapuščine od dedičevega premoženja zaradi uveljavitve svoje terjatve, ni stranka zapuščinskega postopka. Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnice v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. Ker je tožnica s splošnim pravnim aktom predpisala način določanja najemnin za poslovne prostore, katerih lastnica je tožnica, in s tem uredila višino najemnine za vse najemnine enako, je znesek najemnine, ki bi ga tožnica lahko dobila iz naslova najemnine od drugega najemnika, merilo njenega prikrajšanja.
V primeru, ko oškodovanec sam reparira škodo, mora v okviru trditvene podlage navesti in predložiti dokaze o višini stroškov. Sklicevanje na predračun in cenitev izven pravde ne zadostuje.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0058403
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 24/6.
upravnik večstanovanjske hiše – stroški obratovanja – obratovalni stroški - aktivna legitimacija za izterjavo stroškov obratovanja – pooblastilo upravniku za izterjavo obratovalnih stroškov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za obratovalne stroške – pasivna legitimacija lastnika neprofitnega stanovanja za obratovalne stroške – stroški upravljanja
Po 4. odstavku 24. člena SZ-1 je najemnik dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske hiše, razen če najemna pogodba določa drugače. Nadalje 5. odstavek 24. člena SZ-1 določa, da ne glede na prejšnji odstavek odgovarja lastnik tržnega ali službenega stanovanja za obratovalne stroške najemnika subsidiarno. Določba o subsidiarni odgovornosti lastnika stanovanja, čeprav uvrščena v poglavje o razmerju med lastnikom in najemnikom, to razmerje presega. Ker ureja (subsidiarno) odgovornost lastnika, ureja odgovornost do tretjih, med katere sodi tudi upravnik. SZ-1 v 24. členu določa subsidiarno odgovornost lastnika tržnega ali službenega stanovanja, ne pa tudi lastnika neprofitnega stanovanja. Po nasprotnem razlogovanju je zato treba 5. odstavek 24. člena SZ-1 razumeti tako, da je lastnik neprofitnega stanovanja bremena obratovalnih stroškov po samem zakonu razbremenjen. V tem kontekstu dobi svoj smisel tudi določba 6. odstavka 24. člena SZ-1. Ta upravniku zagotavlja določeno varnost s tem, ko lastniku nalaga dolžnost, da upravnika o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ažurno obvešča, saj se v nasprotnem primeru šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske hiše etažni lastnik.
SPZ člen 44, 44/2, 213, 217, 217/2, 269. ZPP člen 196, 337, 337/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109.
služnosti poti – priposestvovanje stvarne služnosti
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (2. odst. 217. čl. SPZ). Toženec je za obstoj služnostne poti ob nakupu sporne nepremičnine vedel, zato se na omejitev priposestvovanja zaradi dobre vere ne more sklicevati. Ta omejitev se sicer nanaša na primer, ko je podlaga za pridobitev lastninske pravice priposestvovanje in ne pravni posel (2. odst. 44. čl. SPZ), zato že iz tega razloga njegovo sklicevanje na dobro vero ne more biti utemeljeno.
Če toženi stranki nimata poslovne sposobnosti, ker sta mladoletni osebi, sodba še ni neizvršljiva. Navedena okoliščina tudi ne vzpostavlja nujnega sosporništva med otroki in zakonitimi zastopniki. Mladoletna otroka zastopajo starši, ki otrokovo premoženje tudi upravljajo do otrokove polnoletnosti.
odkup stanovanja, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo – denacionalizacijski postopek – zastaranje zahtevka na sklenitev pogodbe – začetek teka zastaranja
Sklenitev kupoprodajne pogodbe po SZ za stanovanje, glede katerega je bila vložena zahteva za denacionalizacijo, je upravičenec lahko zahteval naslednji dan po tem, ko je bila zahteva za denacionalizacijo pravnomočno zavržena. Tedaj je začel teči tudi splošni 5-letni zastaralni rok (346. čl. OZ). O zaključku denacionalizacijskega postopka je toženka ni bila dolžna obvestiti in na ta trenutek začetka teka zastaranja ni mogoče vezati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056024
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
povzročitev škode - pravne podlage za odgovornost - dokaz z izvedencem
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. To je samostojni dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni v skladu z 8. členom ZPP. Postavitev novega izvedenca bi bila zato utemeljena zgolj v primeru, ko bi sodišče imelo dvom o njegovi strokovnosti oziroma strokovnosti in popolnosti njegovega mnenja.
priposestvovanje lastninske pravice - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera
Izvenknjižno priposestvovanje lastninske pravice je mogoče tedaj, ko iz dejanskih okoliščin zadeve izhaja, da je priposestvovalec ravnal z vso dolžno skrbnostjo, pa ni bilo omajano njegovo prepričanje, da je stvar dejansko njegova.
Če je škodni dogodek pri oškodovancu izzval prej klinično neme bolezenske spremembe, odgovarja povzročitelj škode tudi za tisto škodo, ki izvira iz takih sprememb.
ZASP člen 26, 26/2, 147, 147/1, 147/1-1, 147/2,165.
uporabnik avtorskega dela - soorganizator prireditve - solidarnost upravičencev in kršilcev - primeri kolektivnega uveljavljanja - neodrska glasbena dela
Z neodrskimi glasbenimi deli niso mišljena dela, ki se ne izvajajo „v živo“ na odru, pač pa se predvajajo posnetki. Obravnavana koncerta Z. D. in H. B. s prijatelji sodita med tipična glasbena neodrska dela.
Oseba, ki odda v najem dvorano za izvedbo zabavnoglasbene prireditve, jo pripravi za nemoten potek prireditve, organizira redarsko službo in vrši predprodajo vstopnic za provizijo, je soorganizator takšne prireditve in s tem uporabnik avtorskih del, ki so na njej priobčene javnosti.
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.