ODPRAVNINA – INVALIDNOST – DELNA UPOKOJITEV – OSNOVA ZA IZRAČUN
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti upokojena za štiri ure, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere se kot osnova upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200, 173, 174, 174/1, 177, 177/5, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitveni razlogi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri presoji, ali je izpolnjen pravni standard nevarne dejavnosti, mora sodišče upoštevati, da je nevarna tista dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Podlaga za odškodninsko odgovornost toženke je ukvarjanje z nevarno dejavnostjo in ne imetništvo padala kot nevarne stvari.
Za razbremenitev odgovorne osebe zadostuje vsako, tudi nezakrivljeno, oškodovančevo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, vendar je upoštevno le tako oškodovančevo ravnanje, ki je zunaj sfere objektivno odgovorne osebe. Morebitne spontane reakcije oškodovanca, ki je bila izzvana z nevarno situacijo, ni mogoče obravnavati kot prispevek oškodovanca
Ker razvezana partnerka ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi bi lahko krila lastne preživninske potrebe, saj se zaradi bolezni (revmatoidnega artritisa) ne more zaposliti, ji pripada preživnina. Pri določitvi višine je potrebno upoštevati dolžino trajanja zakonske zveze (23 let), njeno starost (letnik 1959), obseg izkazanih preživninskih izdatkov zavezanca ter finančne zmožnosti zavezanca. Njegov način življenja (igranje loterije, prenočitve v luksuznih hotelih, izkazani izdatki iz plačilnih kartic, šolanje otroka v tujini, stanovanjska hiša, avto visokega cenovnega razreda) dokazuje, da so dohodki bistveno višji, kot jih prikazuje.
invalid III. kategorije – zdravstvena zmožnost – začasna zadržanost od dela – dokazovanje – sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je dokaz s sodnim izvedencem opravilo na predlog oziroma s soglasjem obeh strank. Po zaslišanju izvedenca tožnica na mnenje ni imela pripomb, pa tudi drugih dokaznih predlogov ni podala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje mnenje utemeljeno upoštevalo in na njegovi podlagi zaključilo, da tožničine zdravstvene težave niso bile take, da bi opravičevale začasno zadržanost od dela.
odškodnina - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt bližnjega - smrt očeta kot političnega zapornika - posredni oškodovanec
ZD člen 143, 175, 240, 143, 175, 240. ZPP člen 343, 352, 343, 352.
stranke zapuščinskega postopka - pravica vložiti pritožbo - pravica do pritožbe - upnik v zapuščinskem postopku - dopustnost pritožbe
Upnica, ki ni zahtevala ločitve zapuščine od dedičevega premoženja zaradi uveljavitve svoje terjatve, ni stranka zapuščinskega postopka. Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnice v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.
ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 80, 81, 339, 339/2-11.
pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev pravdnih dejanj pooblaščenca - pooblastilo
Kadar se med pravdo pokaže, da stranka ni pravdno sposobna, pa je tožbo vložil odvetnik, mora postavljena skrbnica, če želi nadaljevati pravdo, odobriti predhodno izvedena dejanja odvetnika.
Če izpraznitev prostorov izvaja izvršitelj, prizadeta stranka ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katerimi bi se ta dejanja prenehala, saj je za to predvideno varstvo po 52. členu ZIZ.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0053922
ZZZDR člen 51, 51. ZOR člen 219, 219. ZPP člen 319, 324, 319, 324. SPZ člen 68, 68.
ekonomska skupnost zakoncev - uporabnina - prepoved uporabe - stroški solastnika - pobot - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ekonomska skupnost je komponenta življenjske skupnosti in zato ekonomska skupnost med zakoncema ne more prenehati kasneje kot življenjska skupnost.
Iz vseh ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je toženec tožnico izključil iz uporabe skupne hiše.
Tožnico do izselitve iz hiše bremenijo stroški kot uporabnico in kot lastnico, po izselitvi pa zgolj kot lastnico.
Ob tem naj upošteva, da se pri pobotnem ugovoru ugotovi terjatev ene in druge stranke, terjatvi se med seboj nato pobotata, eventualni presežek (zahtevka tožeče stranke) pa je treba zavrniti (ne le v pobot uveljavljeni in priznani del).
Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. Ker je tožnica s splošnim pravnim aktom predpisala način določanja najemnin za poslovne prostore, katerih lastnica je tožnica, in s tem uredila višino najemnine za vse najemnine enako, je znesek najemnine, ki bi ga tožnica lahko dobila iz naslova najemnine od drugega najemnika, merilo njenega prikrajšanja.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.
ZOR člen 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488. OZ člen 468, 468.
stvarne napake - napake v izpolnitvi - odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.
razdružitev solastnine – napotitev na pravdo – vlaganje v nepremičnino – povečanje solastniškega deleža – uporaba ZTLR ali SPZ
Sodišče v nepravdnem postopku za delitev solastnine prekine postopek in udeležence napoti na pravdo, če je spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev (3. odst. 188. čl. ZNP). Torej mora biti sporno stvarnopravno vprašanje glede predmeta delitve, ne obligacijsko. V kolikor ima udeleženec le obligacijski zahtevek, ta na sam postopek delitve stvari ne vpliva.
Kljub izrecnemu soglasju drugih solastnikov za vlaganja imajo vlaganja za posledico spremembo deležev solastnikov na nepremičnini le, če med solastniki obstaja še nadaljnji dogovor – soglasje, da se sorazmerno z vlaganji spremenijo solastniški deleži.
Ker je pogodbo o posojilu in pripoznavi dolga sestavila tožena stranka, ki je prosto določila višino pripoznanega dolga, ne more biti podano očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo (objektivni element oderuške pogodbe). V roku enega meseca je vzela dodatno posojilo, česar gotovo ne bi storila, če bi menila, da je prvotna pogodba oderuška. Tako je utemeljen zaključek, da tožeča stranka ni izkoristila njenega težkega gmotnega položaja (subjektivni element).
kaznivo dejanje samovoljnosti – kršitev lastninske pravice - opis kaznivega dejanja - krivda pri kaznivem dejanju samovoljnosti
Iz izreka sodbe sicer eksplicitno res ne izhaja, da je obdolženi kršil lastninsko pravico, vendar pa je to iz opisa kljub temu dovolj jasno razvidno in konkretizirano. Obdolženemu se namreč očita, da je samovoljno s škarjami porezal večje število vrhov smrek in cipres na zemljišču zasebnega tožilca. Iz takšnega opisa tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj jasno in določno izhaja očitek, da je obdolženi z rezanjem vrhov dreves, ki so stali na zemljišču zasebnega tožilca (in so bila torej njegova last) posegel v lastninsko pravico zasebnega tožilca na porezanih drevesih.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 1. odst. 313. člena KZ je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.