Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost družbe ter posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku.
ZGJS člen 76, 76. ZLNDL člen 1, 7, 1, 7. SPZ člen 73, 92, 93, 99/1, 271/2, 73, 92, 93, 99/1, 271/2.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - infrastrukturni objekt
Od vprašanja, ali je transformatorska postaja (skupaj z zemljiščem pod njo ali pa sama zase) infrastrukturni objekt, je odvisno, po katerih predpisih je ta iz družbene lastnine prešla v (zasebno) lastnino fizične ali pravne osebe. Od presoje obstoja lastninske pravice tožnika na zemljišču pod TP pa sta odvisna tudi narava in obseg tožnikovega varstva. Če je tožnik lastnik zemljišča in TP nima lastnosti infrastrukturnega objekta, ima tožnik na voljo stvarnopravno varstvo, saj njegove pravice ni dopustno omejiti brez njegovega soglasja ali brez ustreznih postopkov. Če pa tožnik ni lastnik zemljišča ali pa se je transformatorska postaja lastninila po določbah ZGJS in bi zaradi določbe 2. odstavka 271. člena SPZ. prišlo do konkurence dveh lastninskih pravic, bi imel tožnik na voljo le varstvo pred imisijami.
ODPRAVNINA – INVALIDNOST – DELNA UPOKOJITEV – OSNOVA ZA IZRAČUN
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti upokojena za štiri ure, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere se kot osnova upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – rok za vložitev ugovora
Ker je rok za vložitev ugovora v zemljiškoknjižnem postopku predpisan z zakonom (2. odstavek 157. čl. ZZK-1), ga ni mogoče podaljšati, ne glede na razlog prepozne vložitve.
V zemljiškoknjižnem postopku pravilnosti odločitve sodišča, ki jo zajema pravnomočna sodba in je predstavljala izvršilni naslov za predlagano izvršbo, ni mogoče preverjati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Če delodajalec delavcu kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, to dokazuje, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati. V tem primeru pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem oziroma nepravdnem postopku. O predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka je po določbah 2. člena ZBPP pristojen predsednik okrožnega sodišča (pristojni organ za BPP).
kaznivo dejanje samovoljnosti – kršitev lastninske pravice - opis kaznivega dejanja - krivda pri kaznivem dejanju samovoljnosti
Iz izreka sodbe sicer eksplicitno res ne izhaja, da je obdolženi kršil lastninsko pravico, vendar pa je to iz opisa kljub temu dovolj jasno razvidno in konkretizirano. Obdolženemu se namreč očita, da je samovoljno s škarjami porezal večje število vrhov smrek in cipres na zemljišču zasebnega tožilca. Iz takšnega opisa tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj jasno in določno izhaja očitek, da je obdolženi z rezanjem vrhov dreves, ki so stali na zemljišču zasebnega tožilca (in so bila torej njegova last) posegel v lastninsko pravico zasebnega tožilca na porezanih drevesih.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 1. odst. 313. člena KZ je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058405
ZPP člen 188, 188/3. ZOR člen 277, 277/1. ZPPSL člen 62, 62/1, 62/3, 64, 64/3.
pogodba o delu – klavzula ključ v roke – dogovorjena dela – dejanska količina potrebnih del – plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave – delni umik tožbe – pravnomočna odločitev o umiku tožbe – sprememba tožbenega zahtevka – poprava tožbenega zahtevka – pravdni postopek po potrditvi prisilne poravnave – ugotovitev sporne terjatve – stroški izvršilnega in pravdnega postopka – pogoji potrjene prisilne poravnave
Cena, določena s klavzulo »ključ v roke«, lahko obsega le vrednost tistih vrst del, ki so s pogodbo dogovorjena, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, čeprav so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
Glede na to, da gre za pravdni postopek, ki teče po potrditvi prisilne poravnave proti dolžniku zaradi izplačila terjatve upnika, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 64. člena ZPPSL najprej ugotavljalo obstoj sporne terjatve. Pojem ugotovljene terjatve opredeljuje določba 1. odstavka 62. člena ZPPSL, ki pravi, da so z ugotovljeno terjatvijo mišljeni glavni dolg in obresti, ki so dospele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi odločbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka.
K ugotovljeni terjatvi v smislu določbe 1. odstavka 62. člena ZPPSL se ne prištevajo stroški izvršilnega in pravdnega postopka, nastali v predmetnem postopku, saj ti stroški (še) ne temeljijo na izvršljivi odločbi, kakor to zahteva določba 1. odstavka 62. člena ZPPSL.
predznamba – splošno znano dejstvo – javni zemljiškoknjižni podatki – zemljiškoknjižni podatki
Zemljiškoknjižni podatki kljub temu, da so do določene mere javni in razvidni vsakomur, ne predstavljajo splošno znanih dejstev, ki jih ni potrebno dokazovati.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – nujni dediči – nujni delež – vrnitev daril
Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, bodisi zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, lahko nujni dedič v pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.
Sodišče je ugotovilo, da zakonska zveza pravdnih strank ne sloni več na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in pomoči, zato jo je razvezalo. Četudi se toženec ne strinja z razvezo zakonske zveze, odločitev sodišča ne more biti drugačna, saj za nevzdržnost zakonske zveze zadostuje, da samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, pri tem pa tudi ni pomembno, kateri od zakoncev je nevzdržnost povzročil.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
Pravno podlago zahtevka po plačilu odškodnine zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnine v posest predstavlja določba 2. odst. 72. člena ZDen.
Pri prostovoljnem zavarovanju zavarovalnica načeloma odgovarja le do višine nominalnega zneska zavarovalne vsote, razen seveda, če je valorizacija v konkretnem primeru bodisi posebej dogovorjena bodisi je predmet splošno uveljavljene prakse zavarovalnice. Prav v tem smislu je treba razumeti sodno prakso, ki je tudi pri prostovoljnih zavarovanjih dopustila valorizacijo. Odločilni razlog za takšno prakso pa je bil v upoštevanju načela enakega obravnavanja oškodovancev v zvezi s spremembo poslovne politike zavarovalnic.
ZTLR člen 52, 53. SPZ člen 215, 216. ZUreP-1 člen 92, 110.
služnost v javno korist – sklenitev pogodbe – odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča
Služnost v javno korist je posebna oblika odplačne služnosti, za katero se uporabljajo splošna pravila stvarnega prava, če posebni predpisi ne določajo drugače. Že pred sprejemom ZUreP-1, ki je eksplicitno določil pogoje in funkcijo služnosti v javno korist, je praksa sledila načelom stvarnega prava o omejitvah lastninske pravice v javno korist z ustanavljanjem služnosti, in sicer s pridobitvijo soglasij lastnikov služečih nepremičnin (izvedeni način nastanka stvarnih služnosti), v primeru njihovega nasprotovanja pa z odločbo državnega organa - razlastitvijo (na izvorni način).
Soglasje lastnika služečega zemljišča kot izjava njegove volje, ki dovoljuje poseg v svojo nepremičnino z ravnanjem drugega subjekta oz. s privolitvijo v opuščanje lastnih ravnanj, katerih mu kot lastniku sicer ne bi bilo treba opustiti, in sprejem tega soglasja oz. dovoljenja služnostnega upravičenca na drugi strani, ne pomeni nič drugega, kot sklenitev pogodbe o stvarni služnosti.
priposestvovanje lastninske pravice - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera
Izvenknjižno priposestvovanje lastninske pravice je mogoče tedaj, ko iz dejanskih okoliščin zadeve izhaja, da je priposestvovalec ravnal z vso dolžno skrbnostjo, pa ni bilo omajano njegovo prepričanje, da je stvar dejansko njegova.
Kadar sodišče po določilu 21. člena ZPP ustavi postopek in zadevo nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka, prenese v nadaljnje odločanje tudi povračilo do takrat nastalih stroškov postopka. Sklepa o ustavitvi postopka iz 21. člena ZPP namreč ni mogoče enačiti z ustavitvijo postopka zaradi neuspeha stranke v postopku.
ZFPPIPP člen 42, 427, 427/1, 427/1-1, 429, 432, 432-3, 433, 433/3, 435, 435/1. ZNP člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/3.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Upnik nima položaja upravičenega predlagatelja, saj ne more predlagati začetka postopka izbrisa (3. odstavek 433. člena ZFPPIPP). Položaj udeleženca postopka izbrisa pa upnik pridobi le tedaj, če v skladu s 3. točko 432. člena ZFPPIPP vloži ugovor proti sklepu o izbrisu. V slednjem primeru pojmovno pridobi položaj udeleženca tedaj, če ravna v skladu s 1. odstavkom 435. člena ZFPPIPP in z ugovorom uveljavlja, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa. Vloga upnika pri vložitvi ugovora je torej v tem, da bi z uspešnim ugovorom dosegel, da izbrisni razlog ne obstaja in v tej posledici sklep o ustavitvi postopka izbrisa (438. člen ZFPPIPP).