preživnina - mladoletni otrok - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - verzija
Pri določitvi preživnine gre za vrednotenje vrste in višine potreb ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb skupaj lahko le njihova ocena.
Tožnik je tako takso v odmerjenem roku plačal na prehodni podračun pristojnega sodišča, pomotoma je le navedel številko podračuna pravnih oseb, namesto podračuna fizičnih oseb. Glede na navedeno pa je treba šteti, da je tožnik svojo taksno obveznost izpolnil in s tem tudi predpostavko iz 105.a člena ZPP-D.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe – umik tožbe – pritožbena novota
Tožnik, ki umakne tožbo, pa do izdaje sklepa o umiku ne dokaže, da je tožbo umaknil po toženčevi izpolnitvi zahtevka, v pritožbi ne more zatrjevati dejstev, zakaj tožencu ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - bodoča premoženjska škoda
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ne gre za zastaranje tožbenega zahtevka, ker pritožniku škoda še vedno nastaja, saj tožnik odškodnino vtožuje izrecno za škodo, nastalo v obdobju od 1.4.1991 do 31.12.1993 oziroma v letu 1995 in je zahtevek zastaral absolutno. Tožnik torej ni vtoževal izgubljenega dobička nastalega kot posledico prodaje lokala v letu 1995. Zato se izkažejo zatrjevanja pritožnika da mu škoda še vedno nastaja, za nerelevantna.
Pritožnik neutemeljeno izpodbija sklep o domiku z zatrjevanjem nemoralnega postopanja kupca D. T. pred samo dražbo in sodelovanje sodnega izvršitelja G. D. preko pooblaščenke na sami dražbi, saj bi ta dejstva, v kolikor bi bila izkazana ali bi dokazi bili vsaj predlagani, lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb postopka po I. odst. 339. čl. ZPP, ki pa ni zatrjevana oziroma ni zatrjevano kako bi takšno postopanje vplivalo na pravilnost družbe ter posledično na zakonitost in pravilnost sklepa o domiku.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stvarno pravo
VSL0055181
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. ZOR člen 361/1, 371, 383, 384, 361/1, 371, 383, 384. ZDen člen 32/2, 88, 32/2, 88. SPZ člen 28, 43/2, 28, 43/2.
pogodbeni prenos lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost
Sodišču prve stopnje se ni bilo treba posebej opredeliti do vprašanja poteka priposestvovalne dobe. Tako ZTLR kot zdaj veljavni SPZ namreč kot temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem določata dobrovernost posesti. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato ni bistveno, koliko časa je imel tožnik sporno nepremičnino v svoji posesti.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - protipravnost ravnanja - odškodnina
Zagotavljanje varnih delovnih razmer je zakonska dolžnost delodajalca, ki se je s pogodbenim prenosom na drugega ne more razbremeniti.
Zahteva, da bi moral biti vselej nekdo zadolžen za to, da delavci na tla ne bi odlagali orodja, ki ga sicer uporabljajo pri delu, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu.
odmera odškodnine - višina odškodnine - nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati tudi bodoče bolečine, ki se bodo pri tožniku po mnenju izvedenca ob večjem obremenjevanju v poškodovanih regijah gotovo pojavljale tudi v prihodnosti.
Sodišče mora upoštevati možnosti nastanka težav v zvezi s prebavili, na katere opozarja izvedenec, ne glede na to, da v trenutku sojenja do njih še ni prišlo.
Če sodišče zavrne izvedbo določenega dokaza, le-tega stranka ne more uspešno uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, ker ne gre za »nov« dokaz, ki ga sodišče ni upoštevalo pri svojem prejšnjem odločanju.
Za izdajo zamudne sodbe na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ki izhajajo iz citiranih določb 282. in 318.člena ZPP. Če katerikoli od navedenih pogojev ni izpolnjen, zamudne sodbe ni mogoče izdati, saj je to v nasprotju s pravili pravdnega postopka. Če tožena stranka v vabilu na narok ni ustrezno opozorjena na posledice izostanka, to pomeni, da ni bila pravilno vabljena, kar posledično pomeni, da ni bil izpolnjen tudi pogoj iz 6.odstavka 282.člena ZPP.
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.
stiki med očetom in otrokom - otrokovo duševno ravnovesje - preživninska obveznost - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - zvišanje in znižanje preživnine
Če stiki pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev, je s stališča strokovnega duševnega ravnovesja in s tem njegovih splošnih koristi primerneje, da stikov z očetom v tem trenutku nima.
Tožeča stranka, pri kateri je bil zavarovan kredit, je kreditodajalki izplačala odškodnino zaradi nevrnjenega kredita. S tem je nanjo prešla terjatev kreditodajalca do kreditojemalca (zakonska subrogacija, 939. čl. ZOR).
presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice
Upoštevajoč, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel zvin vratne hrbtenice z manjšo poškodbo vezi med 4. in 5. vratnim vretencem, zdravljenje pa je trajalo dva meseca in 13 dni, predstavlja dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini skoraj 5 povprečnih neto plačah na zaposlenega v RS po oceni pritožbenega sodišča pravično denarno odškodnino, v navedenih okvirih pa je dosojena odškodnina za strah in telesne bolečine prav tako povsem ustrezna, upoštevajoč temeljni načeli individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine za negmotno škodo.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - denarna odškodnina - pravnomočno končan postopek
Tudi pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta stranka možnost uveljavljanja odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, ki je že pravnomočno končan, vendar pri tem zgolj ugotovitev o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še ne utemeljuje odškodninskega zahtevka. Potrebno je ugotoviti vse elemente odškodninskega delikta torej tako protipravnost ravnanja sodišča oz. sodnika, kot tudi obstoj škode ter vzročno zvezo med kršitvijo pravice in nastankom škode.