Pred uveljavitvijo ZZZDR (1.1.1977) pravni red ni poznal ustanove zunajzakonske skupnosti. Premoženjska razmerja in posledice skupnega bivanja v tem času je treba zato presojati v luči splošnih pravil stvarnega in obligacijskega prava.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe – umik tožbe – pritožbena novota
Tožnik, ki umakne tožbo, pa do izdaje sklepa o umiku ne dokaže, da je tožbo umaknil po toženčevi izpolnitvi zahtevka, v pritožbi ne more zatrjevati dejstev, zakaj tožencu ni dolžan povrniti pravdnih stroškov.
ZFPPod člen 27, 35, 35/1. ZPP člen 205, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 424, 496. ZGD člen 394, 394/2.
prekinitev postopka - izbris dolžnika iz sodnega registra po ZFPPod - zastaranje uveljavljanja terjatve - zadržanje izvrševanja ZFPPod-B
Napačno je stališče pritožbe, da je novi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začel (v celoti) veljati s 1.10.2008, saj se je 7. poglavje navedenega zakona, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije začelo uporabljati že z uveljavitvijo zakona t.j. s 15.1.2008.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - bodoča premoženjska škoda
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ne gre za zastaranje tožbenega zahtevka, ker pritožniku škoda še vedno nastaja, saj tožnik odškodnino vtožuje izrecno za škodo, nastalo v obdobju od 1.4.1991 do 31.12.1993 oziroma v letu 1995 in je zahtevek zastaral absolutno. Tožnik torej ni vtoževal izgubljenega dobička nastalega kot posledico prodaje lokala v letu 1995. Zato se izkažejo zatrjevanja pritožnika da mu škoda še vedno nastaja, za nerelevantna.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – rok za vložitev ugovora
Ker je rok za vložitev ugovora v zemljiškoknjižnem postopku predpisan z zakonom (2. odstavek 157. čl. ZZK-1), ga ni mogoče podaljšati, ne glede na razlog prepozne vložitve.
V zemljiškoknjižnem postopku pravilnosti odločitve sodišča, ki jo zajema pravnomočna sodba in je predstavljala izvršilni naslov za predlagano izvršbo, ni mogoče preverjati.
invalid III. kategorije – zdravstvena zmožnost – začasna zadržanost od dela – dokazovanje – sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je dokaz s sodnim izvedencem opravilo na predlog oziroma s soglasjem obeh strank. Po zaslišanju izvedenca tožnica na mnenje ni imela pripomb, pa tudi drugih dokaznih predlogov ni podala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje mnenje utemeljeno upoštevalo in na njegovi podlagi zaključilo, da tožničine zdravstvene težave niso bile take, da bi opravičevale začasno zadržanost od dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0053922
ZZZDR člen 51, 51. ZOR člen 219, 219. ZPP člen 319, 324, 319, 324. SPZ člen 68, 68.
ekonomska skupnost zakoncev - uporabnina - prepoved uporabe - stroški solastnika - pobot - pobotni ugovor - izrek sodbe
Ekonomska skupnost je komponenta življenjske skupnosti in zato ekonomska skupnost med zakoncema ne more prenehati kasneje kot življenjska skupnost.
Iz vseh ugotovljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je toženec tožnico izključil iz uporabe skupne hiše.
Tožnico do izselitve iz hiše bremenijo stroški kot uporabnico in kot lastnico, po izselitvi pa zgolj kot lastnico.
Ob tem naj upošteva, da se pri pobotnem ugovoru ugotovi terjatev ene in druge stranke, terjatvi se med seboj nato pobotata, eventualni presežek (zahtevka tožeče stranke) pa je treba zavrniti (ne le v pobot uveljavljeni in priznani del).
ZGD -1 člen 384, 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPre –1 člen 68, 68/1, 68/2.
iztisnitev manjšinskih delničarjev – squeeze-out – registrska zapora predrtje registrske zapore – interes za hitro odločitev
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, mora registrsko sodišče v skladu s 5. odstavkom 590. člena ZGD-1 na eni strani tehtati pomen pravice, katere kršitev s tožbo zatrjuje manjšinski delničar, in verjetnost, da bi manjšinski delničar kot tožnik s tožbo na razveljavitev izpodbijanega sklepa o prenosu delnic ali ugotovitve njegove ničnosti uspel, ter na drugi strani škodo, ki lahko družbi, ki je uporabila zakonsko možnost izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe skladno z ureditvijo v že omenjenih določbah ZGD-1, nastane zaradi poznejšega vpisa. Manjšinski delničarji morajo biti iztisnjeni iz družbe ob upoštevanju vseh pravil, predpisanih v omenjenih členih ZGD-1.
Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. V 2. odstavku 68. člena tega zakona so določena posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Če je bila poroštvena pogodba pravno veljavno sklenjena in če se je toženka zavezala kot solidarni porok s poroštveno izjavo v predpisani obliki, ki ni bila obremenjena z nikakršnim pogojem, za obveznosti iz te pogodbe tudi solidarno jamči.
ZOR člen 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 488/1, 488/2, 488/3, 500, 200, 262, 262/2, 266, 269, 461, 462, 488. OZ člen 468, 468.
stvarne napake - napake v izpolnitvi - odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Prodajalec odgovarja za škodo zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ, če je imela stvar stvarno napako, ki izvira iz prodajalčeve sfere, in če so izpolnjene druge predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Za uveljavitev odškodninskega zahtevka po 3. odstavku 468. člena OZ se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti.
trditveno in dokazno breme - prevara - grožnje - sila
Tožnik, ki zahteva vračilo tistega, kar je plačal po ustno sklenjenem dogovoru, nosi dokazno breme, da izkaže vsebino pogodbe, po kateri je izpolnil svojo obveznost in neizpolnitev ali nepošteno izpolnitev pogodbe s strani nasprotne stranke. Izjave toženke, naj ji tožnik izroči denar, zato da ne bo imel premoženja, ki bi ga lahko socialna služba ali država uporabila za poplačilo domske oskrbe za njegovo ženo, ne morejo predstavljati nedopustne grožnje v smislu 45. čl. OZ niti sile v smislu 191. čl. OZ.
Če je škodni dogodek pri oškodovancu izzval prej klinično neme bolezenske spremembe, odgovarja povzročitelj škode tudi za tisto škodo, ki izvira iz takih sprememb.
ZASP člen 26, 26/2, 147, 147/1, 147/1-1, 147/2,165.
uporabnik avtorskega dela - soorganizator prireditve - solidarnost upravičencev in kršilcev - primeri kolektivnega uveljavljanja - neodrska glasbena dela
Z neodrskimi glasbenimi deli niso mišljena dela, ki se ne izvajajo „v živo“ na odru, pač pa se predvajajo posnetki. Obravnavana koncerta Z. D. in H. B. s prijatelji sodita med tipična glasbena neodrska dela.
Oseba, ki odda v najem dvorano za izvedbo zabavnoglasbene prireditve, jo pripravi za nemoten potek prireditve, organizira redarsko službo in vrši predprodajo vstopnic za provizijo, je soorganizator takšne prireditve in s tem uporabnik avtorskih del, ki so na njej priobčene javnosti.
ZOR člen 1035, 1035. ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 262/1, 262/2, 262. OZ člen 190, 190.
neupravičena pridobitev
S prenosom denarnih sredstev brez pravne podlage na toženkin račun je bila toženka neupravičeno obogatena. Z denarnimi sredstvi je razpolagala tožeča stranka, ki je pridobila pravico razpolaganja z deponiranim denarjem s pogodbo o denarnem depozitu.
priposestvovanje lastninske pravice - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera
Izvenknjižno priposestvovanje lastninske pravice je mogoče tedaj, ko iz dejanskih okoliščin zadeve izhaja, da je priposestvovalec ravnal z vso dolžno skrbnostjo, pa ni bilo omajano njegovo prepričanje, da je stvar dejansko njegova.
Sodna poravnava v nepravdnem postopku razdelitve skupnega premoženja, s katero si nepremičnine sporazumno razdelijo sami udeleženci (16. čl. ZTLR v zvezi z 18. čl. ZTLR in 70. čl. SPZ v zvezi z 72. čl. SPZ) in torej ne sodišče kot državni organ (20. čl. ZTLR, 42. čl. SPZ), ne predstavlja temelja novega nastanka lastninske pravice (originarni, izvirni pridobitni način), temveč zgolj temelj za njen prenos v pravem pomenu besede (derivativni, izvedeni pridobitni način). Da bo na tej podlagi do spremembe lastninsko pravnega stanja zares prišlo, je potreben še razpolagalni pravni posel – konkretno vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR, 1. odst. 49. člena SPZ).