zapuščinski postopek - obseg zapuščine - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožniki šele v pritožbi navajajo, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega. Ker v potrditev svojih navedb niso predložili dokazov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo spreminjati izpodbijanega sklepa o dedovanju (173. čl. ZD). V kolikor gre za premoženje, za katerega se ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, lahko sedaj pritožniki od prvostopenjskega sodišča zahtevajo izdajo novega sklepa, s katerim se razdeli dodatno premoženje (221. čl. ZD).
Pravna narava zakonskih sporov onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja osnovno načelo uspeha v pravdi. Glede razveze zakonske zveze je odločilno vprašanje le, ali je ta že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti. V takšnem primeru jo sodišče razveže ne glede na odgovornost za nevzdržnost.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
nezgodno zavarovanje - sklepčnost tožbe - zavarovanje ao plus
Sklepčnost tožbe pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (člen 318/1-3 ZPP).
Tožeča stranka uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja. Niti v tožbi niti kasneje ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka.
Toženec, ki vloži pravno sredstvo zoper odločbo upravnega organa, odškodninsko odgovarja samo v primeru, če tožnik dokaže, da je vložil pravno sredstvo iz šikanoznih razlogov.
ZOR člen 279, 300, 372, 372/2, 279, 300, 372, 372/2.
anuitete - odplačevanje anuitet - občasne terjatve - trditvena podlaga - zastaranje - zastaranje občasnih terjatev - subrogacija po zakonu
Ni pomembno, da iz predložene pogodbe izhaja, da se je toženec zavezal vračati mesečne anuitete, če ni podal ustreznih trditev v tej smeri (prim. sodbo II Ips 573/2003). Toženec ni podal ustreznih navedb v smislu konkretnih elementov abstraktnega dejanskega stanu iz 2. odst. 372. člena ZOR, torej o vnaprej določenih in enakih zneskih, ki vključujejo glavnico in obresti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055091
OZ člen 154. ZJC člen 1, 2, 3, 82. ZVCP člen 9, 9/4. ZPP člen 243, 245.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – dokazovanje - izvedenci
Kategorizacije cest se ne da dokazovati z izpovedbami strank in prič. Gre za pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti sodišče po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin primera.
Vprašanje ocenjevanja možnosti nastanka telesnih poškodb presega stroko izvedenca cestnoprometne stroke. Gre za strokovno vprašanje, na katero mora odgovoriti izvedenec medicinske stroke, upoštevaje ugotovitve cestnoprometnega izvedenca o jakosti trka oziroma sil, ki so ob trku delovale na oškodovance.
Sodišče je dolžno po pravnomočnosti odločitve o (ne)veljavnosti oporoke nadaljevati zapuščinski postopek, čeprav je zoper pravnomočno odločitev vložena revizija.
Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052271
ZTLR.
povezanost zemljišča in zgradbe - načelo superficies solo cedit - pogodba o razdružitvi
Lastnik zemljišča je tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji. To je klasično stvarnopravno pravilo (superficies solo cedit), ki je veljalo tudi v času veljavnosti ZTLR.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
Solastnik stvari - enodružinske hiše lahko s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki jo poseduje in uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo le, če je glede tega stvar razdeljena. Šele tedaj lahko zahteva posest in uporabo dela stvari, ki mu pripada, prej pa ne.
V primeru, ko toženki uporabljata nepremičnino in tako izključujeta iz uporabe tožnika, je položaj rešljiv le v postopku za delitev stvari po določbah trinajstega poglavja ZNP, v katerem se določi, če je fizična delitev možna, da mora udeleženec postopka, ki ima stvar v svoji posesti, izročiti njen del tistemu udeležencu, ki mu po delitvi stvari pripada (prvi odstavek 124. člena ZNP).
oporočno razpolaganje – oporoka – neveljavnost oporoke – prava in resnična volja
V oporoki izjavljena volja mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. Če ni tako, ima volja napake. Po ZD gre za napake volje, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – dokončna in pravnomočna odločba
Denarni zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni utemeljen, ker je bilo o njegovi pravici do dodatka za stalnost v spornem obdobju dokončno in pravnomočno odločeno. Zakonitosti dokončne in pravnomočne odločbe oziroma tega, ali je tožena stranka z njo pravilno odločila o višini tožnikovega dodatka za stalnost, pa sodišče ne more ponovno presojati.
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.