višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052271
ZTLR.
povezanost zemljišča in zgradbe - načelo superficies solo cedit - pogodba o razdružitvi
Lastnik zemljišča je tudi lastnik zgradbe, ki na zemljišču stoji. To je klasično stvarnopravno pravilo (superficies solo cedit), ki je veljalo tudi v času veljavnosti ZTLR.
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
ZOR člen 174, 174/1, 177, 177/2, 174, 174/1, 177, 177/2. ZPP člen 315, 315. OZ člen 150, 153, 153/2, 1060, 150, 153, 153/2, 1060.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - premikajoče se vozilo in pešec - oprostitev odgovornosti - nepričakovano ravnanje oškodovanca - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - deljena odgovornost
V sodni praksi je enotno stališče, da je izhodišče za presojo elementa nepričakovanosti (2. odst. 177. čl. ZOR) objektivno in abstraktno, zato se možnost pričakovanosti dejanja in s tem škodnega dogodka vselej presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, upoštevnem za posebej skrbnega voznika. Voznik bi v središču naselja, v večernem času in v deževnem vremenu v neposredni bližini prehoda za pešce vsekakor moral računati na nedisciplino pešcev pri prečkanju ceste. V konkretnem primeru element nepričakovanosti ni izpolnjen in voznik ni v celoti prost odgovornosti za škodo, temveč le delno (do 30%).
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132, 123, 129, 129a, 132.
preživninska obveznost staršev - zmanjšanje preživnine za otroka - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino
Relativno izboljšanje premoženjskega položaja zakonite zastopnice toženke nikakor ne pomeni, da so se zmožnosti tožnika v skladu s 132. členom ZZZDR zmanjšale oziroma spremenile.
služnost - stvarna služnost - varstvo služnosti - konfesorna tožba - priposestvovanje služnosti - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla - prenehanje služnosti na podlagi zakona - zastaranje služnosti - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi
Zgolj občasne vožnje se sicer lahko priposestvujejo, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času (sezonske služnosti). Zgolj neopredeljeni občasni prevozi, ki naj bi se opravljali, "ko je bilo treba kaj pripeljati k hiši", ne morejo voditi k priposestvovanju, saj ne kažejo na izvrševanje pravice (1. odst. 54. čl. ZTLR, 2. odst. 217. čl. SPZ).
Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (52. čl. ZTLR, 1. odst. 215. čl. SPZ).
Pravna narava zakonskih sporov onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja osnovno načelo uspeha v pravdi. Glede razveze zakonske zveze je odločilno vprašanje le, ali je ta že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti. V takšnem primeru jo sodišče razveže ne glede na odgovornost za nevzdržnost.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
nezgodno zavarovanje - sklepčnost tožbe - zavarovanje ao plus
Sklepčnost tožbe pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (člen 318/1-3 ZPP).
Tožeča stranka uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja. Niti v tožbi niti kasneje ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka.
izvršilni stroški - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasna zahteva
Upnik je zahteval povrnitev stroškov, ki jih je plačal izvršitelju, pred izdajo sklepa, da se izvršba na premičnine ustavi, in takoj, ko mu je bila znana njihova višina, zato je bil njegov zahtevek pravočasen in utemeljen.
ZZZDR člen 78, 78/2, 129, 131c. ZPP člen 408, 408/2.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo določilo 131c. člena ZZZDR, po katerem se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. To pomeni, da se sme preživnina prisoditi za čas pred izdajo sodbe le na zahtevo v tožbi, in sicer od dneva njene vložitve.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes
Pritožnik (tožnikov oče) ima ekonomski interes, da tožnik, s katerim je sklenil posojilno pogodbo, v sporu zaradi ugotovitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmaga in s tem pridobi sredstva za vrnitev preživnine, kar pa ne zadošča za intervencijo v individualnem delovnem sporu, ampak bi moral imeti v sporu tudi pravni interes. Njegova intervencija je bila pravilno zavrnjena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.