Ob dogovorjeni valutni klavzuli je imela tožnica pravico zahtevati izpolnitev obveznosti v domači valuti. Pri tem je imela dve možnosti: lahko bi zahtevala plačilo nemških mark v tolarski protivrednosti ali pa plačilo v tolarjih. Ker je uveljavljala plačilo v tolarjih, ji od neplačane terjatve pripadajo tudi tolarske obresti.
Pravna narava zakonskih sporov onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja osnovno načelo uspeha v pravdi. Glede razveze zakonske zveze je odločilno vprašanje le, ali je ta že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti. V takšnem primeru jo sodišče razveže ne glede na odgovornost za nevzdržnost.
služnost - stvarna služnost - varstvo služnosti - konfesorna tožba - priposestvovanje služnosti - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla - prenehanje služnosti na podlagi zakona - zastaranje služnosti - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi
Zgolj občasne vožnje se sicer lahko priposestvujejo, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času (sezonske služnosti). Zgolj neopredeljeni občasni prevozi, ki naj bi se opravljali, "ko je bilo treba kaj pripeljati k hiši", ne morejo voditi k priposestvovanju, saj ne kažejo na izvrševanje pravice (1. odst. 54. čl. ZTLR, 2. odst. 217. čl. SPZ).
Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (52. čl. ZTLR, 1. odst. 215. čl. SPZ).
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3.
nezgodno zavarovanje - sklepčnost tožbe - zavarovanje ao plus
Sklepčnost tožbe pomeni presojo, ali utemeljenost tožbenega zahtevka (po materialnem pravu) izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (člen 318/1-3 ZPP).
Tožeča stranka uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, ki je vključeno v VIP polico avtomobilskega zavarovanja. Niti v tožbi niti kasneje ne navaja dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine iz tega naslova, saj ne zatrjuje invalidnosti tožnikov, ki bi lahko bilo morebitna podlaga za njuna zahtevka.
ZTLR člen 23, 24, 25, 26, 23, 24, 25, 26. ZD člen 105, 105. ZN člen 47, 47-4, 47, 47-4. SPZ člen 48, 48.
darilna obljuba - pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja - dogovor o vsebini oporoke - darilna pogodba - povečanje vrednosti nepremičnine
Glede na pogoj iz tedaj veljavnega določila 4. točke 47. čl. ZN, po katerem so morale biti darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti sklenjene v obliki notarskega zapisa, zgolj ustna darilna obljuba ne predstavlja podlage za pridobitev lastninske pravice.
Če se zaradi vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar ne nastane nova stvar, prizidani oziroma nadzidani deli delijo pravno usodo obstoječega objekta. Takšna vlaganja ne predstavljajo podlage za stvarnopravni zahtevek po prejšnjem ZTLR in tudi po 48. čl. zdaj veljavnega SPZ imajo le obligacijske učinke.
Tožnica kot souživalka vdovske pokojnine (prejema jo skupaj z razvezano vdovo) ni upravičena do varstvenega dodatka, ker višina pokojnine, do katere sta upravičeni obe souživalki vdovske pokojnine, presega znesek osnove za odmero dodatnih pravic.
oporočno razpolaganje – oporoka – neveljavnost oporoke – prava in resnična volja
V oporoki izjavljena volja mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. Če ni tako, ima volja napake. Po ZD gre za napake volje, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
Solastnik stvari - enodružinske hiše lahko s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki jo poseduje in uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo le, če je glede tega stvar razdeljena. Šele tedaj lahko zahteva posest in uporabo dela stvari, ki mu pripada, prej pa ne.
V primeru, ko toženki uporabljata nepremičnino in tako izključujeta iz uporabe tožnika, je položaj rešljiv le v postopku za delitev stvari po določbah trinajstega poglavja ZNP, v katerem se določi, če je fizična delitev možna, da mora udeleženec postopka, ki ima stvar v svoji posesti, izročiti njen del tistemu udeležencu, ki mu po delitvi stvari pripada (prvi odstavek 124. člena ZNP).
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
Sodišče je dolžno po pravnomočnosti odločitve o (ne)veljavnosti oporoke nadaljevati zapuščinski postopek, čeprav je zoper pravnomočno odločitev vložena revizija.
Ker pritožnik ni zapustnikov dedič, nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovorov v zvezi z obsegom zapuščine in po dedinji priznanim izločitvenim zahtevkom upnice.
ZOR člen 279, 300, 372, 372/2, 279, 300, 372, 372/2.
anuitete - odplačevanje anuitet - občasne terjatve - trditvena podlaga - zastaranje - zastaranje občasnih terjatev - subrogacija po zakonu
Ni pomembno, da iz predložene pogodbe izhaja, da se je toženec zavezal vračati mesečne anuitete, če ni podal ustreznih trditev v tej smeri (prim. sodbo II Ips 573/2003). Toženec ni podal ustreznih navedb v smislu konkretnih elementov abstraktnega dejanskega stanu iz 2. odst. 372. člena ZOR, torej o vnaprej določenih in enakih zneskih, ki vključujejo glavnico in obresti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055091
OZ člen 154. ZJC člen 1, 2, 3, 82. ZVCP člen 9, 9/4. ZPP člen 243, 245.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – dokazovanje - izvedenci
Kategorizacije cest se ne da dokazovati z izpovedbami strank in prič. Gre za pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti sodišče po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin primera.
Vprašanje ocenjevanja možnosti nastanka telesnih poškodb presega stroko izvedenca cestnoprometne stroke. Gre za strokovno vprašanje, na katero mora odgovoriti izvedenec medicinske stroke, upoštevaje ugotovitve cestnoprometnega izvedenca o jakosti trka oziroma sil, ki so ob trku delovale na oškodovance.
skrbništvo za poseben primer - dedič - poslovna nesposobnost
Z vložitvijo pritožbe je center za socialno delo jasno nakazal, da bo sam opravljal vlogo skrbnika za poslovno nesposobnega dediča, kljub že postavljenemu skrbniku.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
neupravičena pridobitev - dobra vera - obseg vrnitve - tek zamudnih obresti - zastaranje - zastaranje terjatve za obresti - stranske terjatve
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerji ne pripada. Zlasti zaradi vseh postopkov, ki so bili proti tožencema vodeni že od leta 1993 dalje, je jasno, da sta se toženca morala zavedati, da obstaja subjekt, ki smatra, da posegata v njegovo lastninsko pravico, zato glede svoje lastninske pravice na stanovanju nista mogla biti v opravičljivi zmoti.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Močnejša pravica po meji se domneva zgolj, kadar je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ). Za dokončnost meje morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer meja mora biti natančno določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu ter ugotovljena z dokončno odločbo v upravnem ali pravnomočno odločbo v sodnem postopku.
OZ člen 346, 347, 347/2, 963, 346, 347, 347/2, 963.
regresni zahtevek - subrogacija - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - anuitete
Z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč zapade celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja 5-letni zastaralni rok.