ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
Toženec, ki vloži pravno sredstvo zoper odločbo upravnega organa, odškodninsko odgovarja samo v primeru, če tožnik dokaže, da je vložil pravno sredstvo iz šikanoznih razlogov.
Zmotno je stališče, da je v motenjski pravdi tisti, ki mu je motilno ravnanje v korist, pasivno legitimiran lahko le tedaj, ko izvajalec in naročnik motilnega dejanja nista znana. V primeru, ko je motilno dejanje v korist drugega, je pasivno legitimiran tudi slednji.
izvršilni stroški - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasna zahteva
Upnik je zahteval povrnitev stroškov, ki jih je plačal izvršitelju, pred izdajo sklepa, da se izvršba na premičnine ustavi, in takoj, ko mu je bila znana njihova višina, zato je bil njegov zahtevek pravočasen in utemeljen.
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ocena dokazov
Sposobnost se domneva, nesposobnost pa je treba dokazati. Temu služi postopek za odvzem (in vrnitev) poslovne sposobnosti, ki naj zavaruje pravice oseb in varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje ni navedlo ter obrazložilo na katerih področjih in v kakšni meri je pri nasprotnem udeležencu ugotovilo konkretne okoliščine, ki kažejo in utemeljujejo neposredno nevarnost ogrožanja njegovih pravic in interesov. Prav tako ni dovolj skrbno ocenilo vseh dokazov na podlagi katerih bi lahko utemeljeno zaključilo, ali navedene okoliščine v tolikšni meri vplivajo na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca, da ta ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Stopnja odvzema poslovne sposobnosti pa je odvisna prav od obsega oziroma vrste in intenzivnosti napake ter njenega učinka na voljno sposobnost.
ZNP člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3, 40, 124, 147, 148, 148/1, 149, 149/1, 149/3.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o vpisih
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na stanje v zemljiški knjigi, predlog in priloge, kakršni so obstajali v trenutku vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo. Kasnejše spremembe zemljiškoknjižnega stanja, dodatni podatki in navedbe, kot tudi naknadno priložene listine, se pri odločanju ne upoštevajo.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
neupravičena pridobitev - dobra vera - obseg vrnitve - tek zamudnih obresti - zastaranje - zastaranje terjatve za obresti - stranske terjatve
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerji ne pripada. Zlasti zaradi vseh postopkov, ki so bili proti tožencema vodeni že od leta 1993 dalje, je jasno, da sta se toženca morala zavedati, da obstaja subjekt, ki smatra, da posegata v njegovo lastninsko pravico, zato glede svoje lastninske pravice na stanovanju nista mogla biti v opravičljivi zmoti.
ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
S tem ko je sodišče oprlo svojo odločitev na nezatrjevana dejstva, je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno izvajati materialno pravdno vodstvo, saj pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič, kot tudi ne s trditveno podlago tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Odsotnost materialno procesnega vodstva je prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz člena 339, odstavka 2, točke 8 ZPP, saj je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožeče stranke odločalo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine na podlagi splošnih določil o odškodninski odgovornosti.
ZTLR člen 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7, 14, 14/1, 38, 38/4, 39, 39/7. ZOR člen 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14, 210, 210/2, 210/3, 219, 339/-14. OZ člen 190, 190. SPZ člen 66, 66/1, 92, 93, 66, 66/1, 92, 93.
povrnitev vlaganj v nepremičnino - dobrovernost - uporaba solastne stvari - uporabnina
Temelj tožničine vtoževane terjatve na povrnitev vlaganj je podan tako na podlagi stvarnopravnih določb (38. in 39. člen ZTLR oziroma 92. in 93. člen SPZ), kot tudi na podlagi določb ZOR (210. do 219. člen) oz. OZ (190. do 198. člen), vendar pa sodišče druge stopnje opozarja na prvenstveno uporabo določb o stvarnopravnih reparacijah, ki so specialne glede na navedene določbe o neupravičeni obogatitvi.
Pri procesnem pobotanju ugovor zastaranja ni odločilen trenutek, ko se uveljavlja pobotanje v pravdi, temveč trenutek, ko sta si terjatvi stopili nasproti.
Pri uporabi pravila iz 219. čl. ZOR v povezavi s 2. in 3. odst. 210. čl. ZOR je pomembno vprašanje tožničine dobrovernosti.
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevke na podlagi neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.
subrogacija - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - anuitete
Če tožeča stranka zahteva plačilo seštevka neplačanih in zapadlih obrokov kredita, se narava dolga ni spremenila. Če je bilo s posojilno pogodbo dogovorjeno, da toženec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, tožeča stranka pa zahteva plačilo seštevka neplačanih in zapadlih anuitet, je treba uporabiti zastarali rok iz člena 347/2 OZ.
Triletnega zastaralnega roka iz člena 347/2 OZ za plačilo anuitet ni mogoče uporabiti od razdrtja pogodbe dalje. Z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve. Gre za enkratno dajatev, za katero pa velja petletni zastaralni rok iz člena 346 OZ.