V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici. Poleg ZM urejajo menično poslovanje tudi drugi predpisi, pri čemer zlasti prihajajo v poštev določila Obligacijskega zakonika, ki na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo vrednostne papirje, prihajajo v poštev le, če ZM ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju torej ni uporabilo pravilne materialnopravne podlage, to je določil ZM, in ugotavljalo zanje relevantnih dejstev.
Aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe iz razloga poslovno omejene sposobnosti ali napake volje je pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Aktivna legitimacija pa ne izhaja tudi iz morebitnih drugih zakonskih določb oziroma drugih zakonov. Zakon o dedovanju v 128. členu pravice občine, da izpodbija pogodbe med prejemnikom socialne pomoči in tretjo osebo, ne določa, še manj ZSV, ki občini le omogoča zavarovanje pričakovane terjatve in to v okviru upravnega postopka.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – dokončna in pravnomočna odločba
Denarni zahtevek za plačilo dodatka za stalnost ni utemeljen, ker je bilo o njegovi pravici do dodatka za stalnost v spornem obdobju dokončno in pravnomočno odločeno. Zakonitosti dokončne in pravnomočne odločbe oziroma tega, ali je tožena stranka z njo pravilno odločila o višini tožnikovega dodatka za stalnost, pa sodišče ne more ponovno presojati.
delitev skupne lastnine – civilna delitev – vrednost nepremičnine – vrednost v času odločanja
V primeru civilne delitve se višina izplačila določi glede na ustrezni delež vrednosti nepremičnine po stanju ob njegovi delitvi. Ureditev, po kateri se vrednost nepremičnin ugotovi po tržni ceni na dan cenitve, je logična, saj je predmet delitve lahko le tisto premoženje oziroma toliko vredno premoženje, kot obstaja ob delitvi.
ZZZDR člen 78, 78/2, 129, 131c. ZPP člen 408, 408/2.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno citiralo določilo 131c. člena ZZZDR, po katerem se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. To pomeni, da se sme preživnina prisoditi za čas pred izdajo sodbe le na zahtevo v tožbi, in sicer od dneva njene vložitve.
trditveno in dokazno breme - načelo iura novit curia
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - gradnja na tujem svetu - dovoljenje za gradnjo - skupna gradnja - stavbna pravica - pridobitev stavbne pravice na podlagi zakona
Pojem dovoljenja lastnika zemljišča, da sme tretji na njegovem zemljišču zgraditi zgradbo, ni pravno definiran. Gre za obligacijsko pravno razmerje in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotavljati, kaj sta stranki imeli v mislih, ko se je dovoljenje iskalo oziroma dajalo, upoštevajoč tudi čas, okoliščine in namen dajanja dovoljenja. Lahko gre za prepustitev zemljišča graditelju v last, lahko za skupno gradnjo ali stavbno pravico v smislu določila 271. člena SPZ.
ZGJS člen 51, 53, 51, 53. ZJC člen 5, 16, 5, 16. ZPP člen 253, 253.
odškodninska odgovornost - prenos odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - vrsta odgovornosti - državna cesta - upravljavec državne ceste - javna gospodarska služba - izvedenec
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu.
ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
izvršba na nepremičnine - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine – pasivna legitimacija – nujno enotno sosporništvo
S tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine (168. čl. ZIZ) mora upnik (tožnik) zajeti dolžnika (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižnega lastnika, saj gre za nujna enotna sospornika.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilna pogodba - nujni dedni delež - vrnitev daril - izračunanje dednega deleža -
Sodišče je ustrezno ugotovilo odstotek odplačnosti pogodbe, saj gre darilno pogodbo v obsegu prevzetih obveznosti šteti za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba z močnim elementom tveganja.
Subjektivna vrednost je za preživljanca lahko večja od vrednosti darovanega oziroma prejetega premoženja.
Zmotno je stališče, da je v motenjski pravdi tisti, ki mu je motilno ravnanje v korist, pasivno legitimiran lahko le tedaj, ko izvajalec in naročnik motilnega dejanja nista znana. V primeru, ko je motilno dejanje v korist drugega, je pasivno legitimiran tudi slednji.
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.