ZPP člen 215, 215. OZ člen 15, 15. SPZ člen 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
prodajna pogodba - komisijska pogodba - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - dobra vera - domneva dobre vere - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - razpolagalna sposobnost - izročitev - prenosnik
Ureditev pridobitve lastninske pravice na premičninah od nelastnika (a non domino) temelji predvsem na okoliščinah v trenutku izročitve stvari, zaradi česar je pri presoji termina "prenosnik" ključnega pomena, ali je ta oseba premičnino prodala ne le v obligacijskem smislu (sklenitev prodajne pogodbe kot zavezovalni pravni posel), temveč tudi v stvarno pravnem smislu (izročitev stvari kot razpolagalni pravni posel).
delitev skupne lastnine – civilna delitev – vrednost nepremičnine – vrednost v času odločanja
V primeru civilne delitve se višina izplačila določi glede na ustrezni delež vrednosti nepremičnine po stanju ob njegovi delitvi. Ureditev, po kateri se vrednost nepremičnin ugotovi po tržni ceni na dan cenitve, je logična, saj je predmet delitve lahko le tisto premoženje oziroma toliko vredno premoženje, kot obstaja ob delitvi.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055847
ZPP člen 286, 286/4. ZOR člen 325, 325/1, 326, 326/1, 607, 607/3.
prekluzija navedb in dokazov - predpravdno pobotanje - avtorska pogodba za prevod
V konkretni zadevi je toženka zatrjevala, da je terjatev že pobotala, in sicer na račun pogodbene kazni za zamudo in nastale škode v zvezi z nekvalitetnim prevodom, o čemer je obvestila tožnico, ko je ta klicala zaradi honorarja. Ker tožnica na ta pobot ni pristala, je vložila tožbo, toženka pa je nato tekom postopka na prvi stopnji ugovarjala, da je terjatev že pobotala. Gre torej za ugovor predpravdnega pobotanja, ki ga sodišče obravnava kot da bi toženka ugovarjala plačilo terjatve.
Do prekluzije pride na podlagi samega zakona, zato je strankam ni potrebno posebej ugovarjati.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
služnost - stvarna služnost - varstvo služnosti - konfesorna tožba - priposestvovanje služnosti - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla - prenehanje služnosti na podlagi zakona - zastaranje služnosti - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi
Zgolj občasne vožnje se sicer lahko priposestvujejo, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času (sezonske služnosti). Zgolj neopredeljeni občasni prevozi, ki naj bi se opravljali, "ko je bilo treba kaj pripeljati k hiši", ne morejo voditi k priposestvovanju, saj ne kažejo na izvrševanje pravice (1. odst. 54. čl. ZTLR, 2. odst. 217. čl. SPZ).
Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (52. čl. ZTLR, 1. odst. 215. čl. SPZ).
Pravna narava zakonskih sporov onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja osnovno načelo uspeha v pravdi. Glede razveze zakonske zveze je odločilno vprašanje le, ali je ta že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti. V takšnem primeru jo sodišče razveže ne glede na odgovornost za nevzdržnost.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 132, 123, 129, 129a, 132.
preživninska obveznost staršev - zmanjšanje preživnine za otroka - sprememba zmožnosti zavezanca za preživnino
Relativno izboljšanje premoženjskega položaja zakonite zastopnice toženke nikakor ne pomeni, da so se zmožnosti tožnika v skladu s 132. členom ZZZDR zmanjšale oziroma spremenile.
Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
neupravičena pridobitev - dobra vera - obseg vrnitve - tek zamudnih obresti - zastaranje - zastaranje terjatve za obresti - stranske terjatve
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerji ne pripada. Zlasti zaradi vseh postopkov, ki so bili proti tožencema vodeni že od leta 1993 dalje, je jasno, da sta se toženca morala zavedati, da obstaja subjekt, ki smatra, da posegata v njegovo lastninsko pravico, zato glede svoje lastninske pravice na stanovanju nista mogla biti v opravičljivi zmoti.
višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
OZ člen 153, 154, 154/2, 154/3, 153, 154, 154/2, 154/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost pri nesreči, ko jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev odgovornosti - neprotipravnost ravnanja
Tudi v primeru, ko za nastanek nesreče dveh premikajočih se motornih vozil ni kriv nobeden (in bi prišla po 3. odstavku 154. člena OZ v poštev odgovornost po enakih delih), je mogoče izključiti odgovornost v smislu določbe 153. člena OZ.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/2, 177/3, 154, 154/2, 174, 174/1, 177, 177/2, 177/3.
delovna nezgoda - delo na strehi - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - objektivna predvidljivost ravnanja
Za pravilnost odločitve zadostuje, da je bilo ravnanje tožnika za toženca objektivno predvidljivo. Gotovo ne gre za nek nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, če delavec na strehi, čigar pomoč pri prekrivanju strehe trenutno ni potrebna, stopi na neprekriti del strehe, ker meni, da bi pri delu vseeno lahko pomagal.
ZKP člen 539, 539/2, 540, 540/1, 539, 539/2, 540, 540/1. ZPKri člen 5, 5/3, 5, 5/3. ZSPOZ člen 5, 5. OZ člen 165, 168, 168/3, 169, 179, 299, 299/2, 378, 378/1, 165, 168, 168/3, 169, 179, 299, 299/2, 378, 378/1.
povrnitev škode - pravična odškodnina - neupravičen odvzem prostosti - nepremoženjska škoda - poprava krivic - vračunanje odškodnine, prejete na podlagi zpkri - zakonske zamudne obresti
Odškodnina zajema vse škodne posledice, ki izvirajo iz oškodovančeve osebnosti in so posledice neupravičenega odvzema prostosti.
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba vračunati znesek, ki je bil tožniku priznan z upravno odločbo na podlagi ZPKri. ZPKri napotuje na upoštevanje Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ta pa v 5. členu izrecno določa, da gre za odškodnino za telesno in duševno trpljenje žrtev vojnega nasilja.
V pravni teoriji je zavzeto stališče, da lahko oškodovanec, če z Državnim pravobranilstvom ne pride do sporazuma, s tožbo uveljavlja tudi višjo odškodnino in tudi takšne oblike škode, ki jih v postopku pred Državnim pravobranilstvom ni uveljavljal.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - kršitev pogodbe - odgovornost zavarovanca - vožnja pod vplivom alkohola
Če zavarovanec tretjemu povzroči škodo, za katero je odgovoren, in če tretji zahteva zanjo odškodnino, jo je zavarovalnica tretjemu dolžna plačati. S tem je zavarovanec prost svojih obveznosti do tretjega in tudi do zavarovalnice. Ni pa prost svojih obveznosti do zavarovalnice, če je kršil zavarovalno pogodbo oziroma če je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je z zavarovalno pogodbo sprejel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.