Solastnik stvari - enodružinske hiše lahko s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki jo poseduje in uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo le, če je glede tega stvar razdeljena. Šele tedaj lahko zahteva posest in uporabo dela stvari, ki mu pripada, prej pa ne.
V primeru, ko toženki uporabljata nepremičnino in tako izključujeta iz uporabe tožnika, je položaj rešljiv le v postopku za delitev stvari po določbah trinajstega poglavja ZNP, v katerem se določi, če je fizična delitev možna, da mora udeleženec postopka, ki ima stvar v svoji posesti, izročiti njen del tistemu udeležencu, ki mu po delitvi stvari pripada (prvi odstavek 124. člena ZNP).
oporočno razpolaganje – oporoka – neveljavnost oporoke – prava in resnična volja
V oporoki izjavljena volja mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. Če ni tako, ima volja napake. Po ZD gre za napake volje, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
ZOR člen 460, 460. ZDen člen 88, 88. ZPP člen 181, 181.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja - ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prodaja tuje stvari - predhodno vprašanje
Prodajno pogodbo za stanovanje je sklenila Občina L. M. P., pravna prednica toženke, ki pa ni bila lastnica stanovanja. Prodala je torej tujo stvar. Takšna pogodba pa lastnika ne zavezuje, saj učinkuje le med pogodbenima strankama. To pa pomeni, da sporna pogodba tožniku ni vzela pravice do vrnitve nepremičnine v naravi (če se bo denacionalizacijski postopek pokazal za utemeljen), zato tudi ne gre za rešitev predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Ob dejstvu, da se kljub morebitni ugoditvi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti takšne pogodbe (na podlagi določbe 88. člena ZDen), pravni položaj tožnika v denacionalizacijskem postopku ne bo spremenil, pravna korist tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe, kljub napotitvenemu sklepu upravnega organa, ni izkazana.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes
Pritožnik (tožnikov oče) ima ekonomski interes, da tožnik, s katerim je sklenil posojilno pogodbo, v sporu zaradi ugotovitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmaga in s tem pridobi sredstva za vrnitev preživnine, kar pa ne zadošča za intervencijo v individualnem delovnem sporu, ampak bi moral imeti v sporu tudi pravni interes. Njegova intervencija je bila pravilno zavrnjena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL0052496
ZPP člen 7, 7/2, 212, 214, 214/1, 285, 286, 339, 339/1. OZ člen 239, 239/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-8, 34, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - uporaba posebnih gradbenih uzanc - razpravno načelo - dokazovanje - navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - v dokaznem postopku ugotovljeno dejstvo - pasivnost stranke - materialno procesno vodstvo - pravočasnost - prekluzija navedb in dokazov
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja (tudi) v našem pravnem sistemu, je upoštevano zgolj substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke.
V dokaznem postopku ugotovljenega dejstva sodišče ne sme upoštevati, če se nanj nobena od strank ne sklicuje (ne izrecno ne konkludentno). Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana in so sporna, zato gole izpovedbe ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti (pomanjkljivih) trditev katere od strank. V takšnem položaju bi bilo na mestu materialno procesno vodstvo (285. čl. ZPP), v okviru katerega bi sodišče prve stopnje stranko (ki bi ji odkrito dejstvo koristilo) vprašalo, ali ga povzema kot svojo navedbo.
Če stranka na narok za glavno obravnavo, na katerega je pravilno vabljena, neopravičeno ne pride, sama onemogoči materialno procesno vodstvo, ki bi ji lahko koristilo; s tem tudi odpade njena možnost pravočasnega zatrjevanja na istem naroku odkritih dejstev (prekluzija, 286. čl. ZPP).
podjemna pogodba – odgovornost za napake – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je imelo izvršeno delo napake, ni mogoče uporabiti 126. čl. ZOR, saj se le-ta nanaša na primere prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti, ne pa na primere, ko gre za izpolnitev pogodbene obveznosti z napako. Izhajati je potrebno iz 620. čl. ZOR, po katerem lahko naročnik, če prevzemnik ne odpravi napake v danem primernem roku, izmed več možnosti, ki jih ima na voljo, izbere tudi razdrtje pogodbe, pri čemer mora izbrano odločitev (jamčevalni zahtevek) sporočiti prevzemniku posla.
prekoračitev zahtevka - pravni interes tožnika za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Četudi je s prekoračitvijo zahtevka (ali predloga) storjena procesna kršitev v tožnikovo abstraktno priznano korist, ima ta zoper takšno odločitev pravico do pritožbe.
ZTLR člen 23, 24, 25, 26, 23, 24, 25, 26. ZD člen 105, 105. ZN člen 47, 47-4, 47, 47-4. SPZ člen 48, 48.
darilna obljuba - pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja - dogovor o vsebini oporoke - darilna pogodba - povečanje vrednosti nepremičnine
Glede na pogoj iz tedaj veljavnega določila 4. točke 47. čl. ZN, po katerem so morale biti darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti sklenjene v obliki notarskega zapisa, zgolj ustna darilna obljuba ne predstavlja podlage za pridobitev lastninske pravice.
Če se zaradi vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar ne nastane nova stvar, prizidani oziroma nadzidani deli delijo pravno usodo obstoječega objekta. Takšna vlaganja ne predstavljajo podlage za stvarnopravni zahtevek po prejšnjem ZTLR in tudi po 48. čl. zdaj veljavnega SPZ imajo le obligacijske učinke.
zapuščinski postopek - predmet postopka - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za dolgove - dedna izjava - odpoved dediščini
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj, ker ZD o njem ne govori, po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju (razen seveda, če je glede njega med dediči sklenjen dogovor), ampak ga stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku, če glede njega tudi pozneje ni dosežen dogovor med prizadetimi.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
ZTLR člen 78, 78. ZPP člen 105a, 105a/1, 168, 168/5, 105a, 105a/1, 168, 168/5.
motenje posesti - pravni interes - ekonomski interes - pravni in ekonomski interes - časovne meje pravnomočnosti - oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev podjetnika posameznika
O utemeljenosti zahtevka odloča sodišče glede na odločilna dejstva, ki so nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga je potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času, ko je bila vložena tožba.
Tožnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo vzpostavitve prejšnjega stanja, če to ni ekonomsko opravičljivo.
ZRSin člen 3, 3/1, 13, 3, 3/1, 13. ZPP člen 286, 286.
pasivna legitimacija - sindikat - pridobitev lastnosti pravne osebe - prenehanje pravne osebe - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija
Na podlagi prehodnih določb ZRSin je bilo možno ohraniti status pravne osebe, če se predloži kvalificirani statut pristojnemu ministrstvu. Po argumentaciji a contrario to pomeni, da tisti, ki ni pravočasno predložil statuta v hrambo ministrstvu, preneha obstajati kot pravna oseba.
ZPP člen 236, 236. OZ člen 462, 462/1, 464, 462, 462/1, 464.
skrite napake - obvestilo o napaki - oblika obvestila o napaki - dokazovanje - zaslišanje priče
Če stranki naslov priče oziroma ime in priimek priče nista znana, mora ob postavljenem dokazu predlagati, naj poizvedbe o tem naredi sodišče.
V členu 464/1 OZ je določeno, kakšna mora biti vsebina obvestila o napaki, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil, če je pravočasno po pošti poslal prodajalcu s priporočeno pošiljko, telegramom ali na kak drug zanesljiv način obvestilo o napaki, to pa je prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni prejel. V tem členu je torej določeno le, v katerem primeru se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost pravočasno, ne pa, da mora kupec obvestilo o napaki poslati v pisni obliki. Pisna oblika ni predpisana, možna je ustna oblika, je pa težje dokazljiva.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - kršitev pogodbe - odgovornost zavarovanca - vožnja pod vplivom alkohola
Če zavarovanec tretjemu povzroči škodo, za katero je odgovoren, in če tretji zahteva zanjo odškodnino, jo je zavarovalnica tretjemu dolžna plačati. S tem je zavarovanec prost svojih obveznosti do tretjega in tudi do zavarovalnice. Ni pa prost svojih obveznosti do zavarovalnice, če je kršil zavarovalno pogodbo oziroma če je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je z zavarovalno pogodbo sprejel.
višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
Zmotno je stališče, da je v motenjski pravdi tisti, ki mu je motilno ravnanje v korist, pasivno legitimiran lahko le tedaj, ko izvajalec in naročnik motilnega dejanja nista znana. V primeru, ko je motilno dejanje v korist drugega, je pasivno legitimiran tudi slednji.