ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 200, 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 200. ZPPŽP člen 18, 19, 18, 19. OZ člen 376, 376.
železniški potniški promet - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje tretjega - prispevek oškodovanca - udarec v prsni koš - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - zamudne obresti - prepoved ultra alterum tantum
Prevoz potnikov po železnici je nevarna dejavnost, zato je železnica objektivno odgovorna za škodo zaradi smrti ali telesne poškodbe potnikov. V vsakem primeru pa je potrebno ugotoviti, če škoda res izhaja prav iz nevarne dejavnosti, ali je pravno relevantni vzrok za škodni dogodek v lastnostnih nevarne dejavnosti ali pa kje drugje (1. odst. 177. čl. ZOR).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zapadle, pa neplačane zamudne obresti, ki so do uveljavitve OZ-A (ki je črtal 376. čl. OZ) že dosegle glavnico, so nehale teči po samem zakonu in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055362
ZOR člen 154, 194, 194/2, 154, 194, 194/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - zakasnele posledice - povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - denarna renta - dokaz z izvedencem
Če je vzročna zveza, ki jo izluščimo iz celotne kavzalne mreže, zadosti samostojna in vrednostno koherentna (tudi adekvatna), potem je mogoče vzročno pripisati odškodninsko odgovornost sprožitelju iz škodnega dogodka.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Pri nepopolni tožbi mora sodišče ravnati v skladu z določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tožbo poslati tožeči stranki v dopolnitev. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožečo stranko pozvalo na ustrezno popravo tožbe in nato tako popravljeni zahtevek obravnavalo, je bilo tako pravilno in v skladu z določbami ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053261
ZIZ člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
sodni penali - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - začetek teka roka
Če je zoper sklep o sodnih penalih vložena pritožba, dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne more začeti teči, preden ni stranka seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej ne more začeti teči prej, kot z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
ZPP člen 215, 215. OZ člen 15, 15. SPZ člen 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
prodajna pogodba - komisijska pogodba - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - dobra vera - domneva dobre vere - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - razpolagalna sposobnost - izročitev - prenosnik
Ureditev pridobitve lastninske pravice na premičninah od nelastnika (a non domino) temelji predvsem na okoliščinah v trenutku izročitve stvari, zaradi česar je pri presoji termina "prenosnik" ključnega pomena, ali je ta oseba premičnino prodala ne le v obligacijskem smislu (sklenitev prodajne pogodbe kot zavezovalni pravni posel), temveč tudi v stvarno pravnem smislu (izročitev stvari kot razpolagalni pravni posel).
Po tožbenih trditvah naj bi bil razlog za odškodninsko odgovornost notarke to, da ni telefonično preverjala pristnosti listine, na podlagi katere je opravila overitev. Iz take trditve ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - kršitev pogodbe - odgovornost zavarovanca - vožnja pod vplivom alkohola
Če zavarovanec tretjemu povzroči škodo, za katero je odgovoren, in če tretji zahteva zanjo odškodnino, jo je zavarovalnica tretjemu dolžna plačati. S tem je zavarovanec prost svojih obveznosti do tretjega in tudi do zavarovalnice. Ni pa prost svojih obveznosti do zavarovalnice, če je kršil zavarovalno pogodbo oziroma če je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je z zavarovalno pogodbo sprejel.
višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
ZPP člen 8, 243, 252, 8, 243, 252. OZ člen 922, 922/1, 944, 922, 922/1, 944.
zavarovalni primer - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari - dokaz z izvedencem
944. člena OZ določbo prvega odstavka 922. člena OZ dopolnjuje oziroma konkretizira in izrecno določa, da v primeru povzročitve zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve.
Dokaz z izvedencem je v sodnem postopku zgolj eden izmed dokazov, ki jih mora pri svojih ugotovitvah upoštevati in oceniti sodišče v kontekstu celovite dokazne ocene.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Pritožniki šele v pritožbi navajajo, da je obseg zapuščine večji od ugotovljenega. Ker v potrditev svojih navedb niso predložili dokazov, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno samo spreminjati izpodbijanega sklepa o dedovanju (173. čl. ZD). V kolikor gre za premoženje, za katerega se ob izdaji izpodbijanega sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, lahko sedaj pritožniki od prvostopenjskega sodišča zahtevajo izdajo novega sklepa, s katerim se razdeli dodatno premoženje (221. čl. ZD).
zapuščinski postopek - predmet postopka - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za dolgove - dedna izjava - odpoved dediščini
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj, ker ZD o njem ne govori, po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika. Ker dolg zapuščine ni pravica iz zapuščine, ki bi nekomu šla, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju (razen seveda, če je glede njega med dediči sklenjen dogovor), ampak ga stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku, če glede njega tudi pozneje ni dosežen dogovor med prizadetimi.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
zastaranje anuitet in terjatev iz naslova obresti - zastaranje občasnih terjatev
Tudi v kolikor bi vtoževani zneski ne predstavljali anuitet, pa po navedbah tožeče stranke ti predstavljajo dolg, ki je posledica revalorizacije obrestne mere v času odplačevanja kredita. To pa je terjatev iz naslova obresti, za katero kot občasno terjatev prav tako velja 3-letni zastaralni rok.