smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija - dedna sposobnost - načelo oficialnosti - pravočasnost pritožbe - upoštevanje prepozne pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ, saj nima sposobnosti biti stranka. Dedna pravica v takem primeru preide na njegove dediče (134. čl. ZD v zvezi s 125. čl. ZD).
V zapuščinskih postopkih velja tudi načelo oficialnosti, kar pomeni, da mora sodišče v primeru dvoma raziskati (dodatno zaslišanje dedičev, oklic) vse okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč prepričljiv zaključek, kdo so zakoniti dediči po zapustniku.
Sodišče ne sme upoštevati prepozne pritožbe, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep (173. čl. ZD), to seveda ne pomeni dolžnosti tudi v obratni smeri: da bi sodišče moralo upoštevati nepravočasno pritožbo, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.
Tožničina pravica iz predpogodbe je ugasnila. Ker tožnica nasproti odsvojitelju nepremičnine nima nikakršne pravice več, tudi nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti poslov, s katerimi je bila sporna nepremičnina odsvojena.
ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 56. OZ člen 120, 121. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 362.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu z elementi zakupne pogodbe
Določilo Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu, ki določa, da nosi riziko dobave leasingojemalec, je nepošteno (24. čl. ZVPot), saj leasingojemalcu jemlje ugovore v primeru neizpolnitve pogodbe leasingodajalca. Sodišče je zaradi ničnosti določbe (2. odst. 121. čl. OZ) utemeljeno zavrnilo njeno uporabo.
invalid III. kategorije – mnenje invalidske komisije – sodni izvedenec
Zgolj dejstvo, da tožnik ne verjame v podani mnenji invalidskih komisij, ki sta soglasni, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, ne predstavlja razloga za izvedbo dokaza z določitvijo sodnega izvedenca.
Zmotno je stališče, da je v motenjski pravdi tisti, ki mu je motilno ravnanje v korist, pasivno legitimiran lahko le tedaj, ko izvajalec in naročnik motilnega dejanja nista znana. V primeru, ko je motilno dejanje v korist drugega, je pasivno legitimiran tudi slednji.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Tožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
služnost - stvarna služnost - varstvo služnosti - konfesorna tožba - priposestvovanje služnosti - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla - prenehanje služnosti na podlagi zakona - zastaranje služnosti - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev v pritožbi
Zgolj občasne vožnje se sicer lahko priposestvujejo, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času (sezonske služnosti). Zgolj neopredeljeni občasni prevozi, ki naj bi se opravljali, "ko je bilo treba kaj pripeljati k hiši", ne morejo voditi k priposestvovanju, saj ne kažejo na izvrševanje pravice (1. odst. 54. čl. ZTLR, 2. odst. 217. čl. SPZ).
Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (52. čl. ZTLR, 1. odst. 215. čl. SPZ).
ZIZ člen 54, 62, 54, 62. ZPP člen 4, 4/1, 274, 4, 4/1, 274.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - res iudicata - zavrženje tožbe
O ugovoru dolžnika, sedanjega toženca, je v skladu z določbo 54. člena ZIZ odločilo izvršilno sodišče in sklep o izvršbi v dovolitvenem delu razveljavilo. Ker se nobena od strank zoper sklep ni pritožila, je izvršilno sodišče po pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa zadevo odstopilo pravdnemu sodišču. Pravdno sodišče nima pravne podlage za odstop pravdnega spisa izvršilnemu sodišču.
Določba člena 4/1 ZPP nalaga izvedbo javne glavne obravnave le v primeru, če sodišče o tožbenem zahtevku odloča meritorno.
višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - kršitev pogodbe - odgovornost zavarovanca - vožnja pod vplivom alkohola
Če zavarovanec tretjemu povzroči škodo, za katero je odgovoren, in če tretji zahteva zanjo odškodnino, jo je zavarovalnica tretjemu dolžna plačati. S tem je zavarovanec prost svojih obveznosti do tretjega in tudi do zavarovalnice. Ni pa prost svojih obveznosti do zavarovalnice, če je kršil zavarovalno pogodbo oziroma če je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z obveznostmi, ki jih je z zavarovalno pogodbo sprejel.
Ob dogovorjeni valutni klavzuli je imela tožnica pravico zahtevati izpolnitev obveznosti v domači valuti. Pri tem je imela dve možnosti: lahko bi zahtevala plačilo nemških mark v tolarski protivrednosti ali pa plačilo v tolarjih. Ker je uveljavljala plačilo v tolarjih, ji od neplačane terjatve pripadajo tudi tolarske obresti.
ZTLR člen 28, 72, 28, 72. SPZ člen 43, 43/2, 44, 266, 43, 43/2, 44, 266.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - priposestovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - zemljiškoknjižno stanje - skrbnost - raziskovalna dolžnost - dobra vera - dobroverna posest
S priposestvovanjem se pridobi lastninska pravica, če je pravni prednik dobroveren in zakoniti posestnik in če je je potekla zakonsko določena priposestvovalna doba. Obstoj dobrovernosti posesti se domneva, če pa pa je podan pravočasen ugovor, da posestnik ni bil dobroveren, mora sodišče o tem presojati. Dobroverna posest, ki privede do priposestvovanja, pomeni, da je posestnik v zmoti o tem, kdo je resnični lastnik nepremičnine. Ta zmota mora biti opravičljiva, kar pomeni, da mora biti posestnik prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z običajno potrebno skrbnostjo preveril vse okoliščine, ki se tičejo njegove posesti določene nepremičnine. Vprašanje je, ali je posestnik ob nakupu nepremičnine ravnal z ustrezno raziskovalno dolžnostjo.
Solastnik stvari - enodružinske hiše lahko s tožbo zahteva od drugega solastnika, ki jo poseduje in uporablja, da mu jo izroči v posest in uporabo le, če je glede tega stvar razdeljena. Šele tedaj lahko zahteva posest in uporabo dela stvari, ki mu pripada, prej pa ne.
V primeru, ko toženki uporabljata nepremičnino in tako izključujeta iz uporabe tožnika, je položaj rešljiv le v postopku za delitev stvari po določbah trinajstega poglavja ZNP, v katerem se določi, če je fizična delitev možna, da mora udeleženec postopka, ki ima stvar v svoji posesti, izročiti njen del tistemu udeležencu, ki mu po delitvi stvari pripada (prvi odstavek 124. člena ZNP).
oporočno razpolaganje – oporoka – neveljavnost oporoke – prava in resnična volja
V oporoki izjavljena volja mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika. Če ni tako, ima volja napake. Po ZD gre za napake volje, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti (60. člen ZD).
Pravico do odkupa stanovanja ima tisti, ki je imel na dan uveljavitve SZ na stanovanju stanovanjsko pravico (1. odst. 117. čl. SZ). Lastnost imetništva stanovanjske pravice je treba presojati po prej veljavnih predpisih, saj SZ ne pozna več stanovanjske pravice. Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo SZ, to je ZSR-82, pa je razen pridobitve stanovanjske pravice na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja (10. člen ZSR-82) poznal tudi druge načine pridobitve stanovanjske pravice. V primeru pasivnosti stanovanjskega organa ali drugih prizadetih, se je stanovanjska pravica lahko na podlagi 50. člena ZSR-82 pridobila celo z nezakonito vselitvijo.
Tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva od tožene stranke prodajo nepremičnine, je materialnopravno sklepčen le, če je predmet pogodbe natančno in točno opredeljen.
ZRSin člen 3, 3/1, 13, 3, 3/1, 13. ZPP člen 286, 286.
pasivna legitimacija - sindikat - pridobitev lastnosti pravne osebe - prenehanje pravne osebe - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija
Na podlagi prehodnih določb ZRSin je bilo možno ohraniti status pravne osebe, če se predloži kvalificirani statut pristojnemu ministrstvu. Po argumentaciji a contrario to pomeni, da tisti, ki ni pravočasno predložil statuta v hrambo ministrstvu, preneha obstajati kot pravna oseba.
stroški postopka – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – prosti preudarek
Tožena stranka pravilno opozarja, da odločitev sodišča o stroških postopka ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti. Da lahko sodišče prve stopnje pravilno odloči o stroških po prostem preudarku, mora namreč upoštevati potek in rezultat postopka in vse okoliščine primera.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja
Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati tudi predlog, kako naj se zavarovanje opravi. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja so v ZIZ našteta taksativno.