S tem ko je sodišče oprlo svojo odločitev na nezatrjevana dejstva, je ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom. Sodišče prve stopnje je bilo dolžno izvajati materialno pravdno vodstvo, saj pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke ni mogoče nadomestiti z izpovedbo zaslišanih strank ali prič, kot tudi ne s trditveno podlago tožene stranke v odgovoru na pritožbo. Odsotnost materialno procesnega vodstva je prerasla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz člena 339, odstavka 2, točke 8 ZPP, saj je sodišče prve stopnje mimo trditvene podlage tožeče stranke odločalo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine na podlagi splošnih določil o odškodninski odgovornosti.
V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici. Poleg ZM urejajo menično poslovanje tudi drugi predpisi, pri čemer zlasti prihajajo v poštev določila Obligacijskega zakonika, ki na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa določila Obligacijskega zakonika, ki urejajo vrednostne papirje, prihajajo v poštev le, če ZM ne določa drugače. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju torej ni uporabilo pravilne materialnopravne podlage, to je določil ZM, in ugotavljalo zanje relevantnih dejstev.
stroški postopka – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – prosti preudarek
Tožena stranka pravilno opozarja, da odločitev sodišča o stroških postopka ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti. Da lahko sodišče prve stopnje pravilno odloči o stroških po prostem preudarku, mora namreč upoštevati potek in rezultat postopka in vse okoliščine primera.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja
Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati tudi predlog, kako naj se zavarovanje opravi. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja so v ZIZ našteta taksativno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055357
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8, 8, 14, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1, 975, 131, 131/1, 975.
S tem ko je sodišče vlogo prebralo na naroku, na katerem je bila prisotna tožnikova pooblaščenka, je bila tožniku zagotovljena pravica do obravnavanja pred sodiščem, četudi mu vloga predhodno ni bila vročena. Kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP zato z opisanim postopanjem ni podana.
stroški postopka - sodne takse - dokazilo o plačilu - domneva o umiku vloge
Po določbi 3. točke 6. člena ZST, ki je v veljavi od 1.10.2008, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Zaradi opustitve predložitve dokazila o plačilu sodne takse torej ni več mogoče presumirati umika predloga.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Ob ugotovitvi, da je imelo izvršeno delo napake, ni mogoče uporabiti 126. čl. ZOR, saj se le-ta nanaša na primere prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti, ne pa na primere, ko gre za izpolnitev pogodbene obveznosti z napako. Izhajati je potrebno iz 620. čl. ZOR, po katerem lahko naročnik, če prevzemnik ne odpravi napake v danem primernem roku, izmed več možnosti, ki jih ima na voljo, izbere tudi razdrtje pogodbe, pri čemer mora izbrano odločitev (jamčevalni zahtevek) sporočiti prevzemniku posla.
izvršilni stroški - zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravočasna zahteva
Upnik je zahteval povrnitev stroškov, ki jih je plačal izvršitelju, pred izdajo sklepa, da se izvršba na premičnine ustavi, in takoj, ko mu je bila znana njihova višina, zato je bil njegov zahtevek pravočasen in utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE
VSL0052496
ZPP člen 7, 7/2, 212, 214, 214/1, 285, 286, 339, 339/1. OZ člen 239, 239/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-8, 34, 35.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - uporaba posebnih gradbenih uzanc - razpravno načelo - dokazovanje - navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - v dokaznem postopku ugotovljeno dejstvo - pasivnost stranke - materialno procesno vodstvo - pravočasnost - prekluzija navedb in dokazov
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja (tudi) v našem pravnem sistemu, je upoštevano zgolj substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke.
V dokaznem postopku ugotovljenega dejstva sodišče ne sme upoštevati, če se nanj nobena od strank ne sklicuje (ne izrecno ne konkludentno). Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana in so sporna, zato gole izpovedbe ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti (pomanjkljivih) trditev katere od strank. V takšnem položaju bi bilo na mestu materialno procesno vodstvo (285. čl. ZPP), v okviru katerega bi sodišče prve stopnje stranko (ki bi ji odkrito dejstvo koristilo) vprašalo, ali ga povzema kot svojo navedbo.
Če stranka na narok za glavno obravnavo, na katerega je pravilno vabljena, neopravičeno ne pride, sama onemogoči materialno procesno vodstvo, ki bi ji lahko koristilo; s tem tudi odpade njena možnost pravočasnega zatrjevanja na istem naroku odkritih dejstev (prekluzija, 286. čl. ZPP).
ZGJS člen 51, 53, 51, 53. ZJC člen 5, 16, 5, 16. ZPP člen 253, 253.
odškodninska odgovornost - prenos odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - vrsta odgovornosti - državna cesta - upravljavec državne ceste - javna gospodarska služba - izvedenec
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu.
ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Pri nepopolni tožbi mora sodišče ravnati v skladu z določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tožbo poslati tožeči stranki v dopolnitev. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožečo stranko pozvalo na ustrezno popravo tožbe in nato tako popravljeni zahtevek obravnavalo, je bilo tako pravilno in v skladu z določbami ZPP.
višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - nesreča z električnim tokom
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0053261
ZIZ člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
sodni penali - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - začetek teka roka
Če je zoper sklep o sodnih penalih vložena pritožba, dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ne more začeti teči, preden ni stranka seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej ne more začeti teči prej, kot z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
ZPP člen 215, 215. OZ člen 15, 15. SPZ člen 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 9, 64, 64/1, 64/2, 64/3.
prodajna pogodba - komisijska pogodba - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - dobra vera - domneva dobre vere - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - razpolagalna sposobnost - izročitev - prenosnik
Ureditev pridobitve lastninske pravice na premičninah od nelastnika (a non domino) temelji predvsem na okoliščinah v trenutku izročitve stvari, zaradi česar je pri presoji termina "prenosnik" ključnega pomena, ali je ta oseba premičnino prodala ne le v obligacijskem smislu (sklenitev prodajne pogodbe kot zavezovalni pravni posel), temveč tudi v stvarno pravnem smislu (izročitev stvari kot razpolagalni pravni posel).
OZ člen 168, 270, 270/1, 285, 285/2, 168, 270, 270/1, 285, 285/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - stroški za tujo pomoč - valorizacija
Pravno podlago za valorizacijo odškodninske obveznosti predstavlja določilo 168. člena OZ, ki zahteva odmero povračila škode po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (1. odstavek 270. člena OZ v zvezi z 2. odstavkom 285. člena OZ). Ravno valorizacija delnega plačila zagotavlja upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal, in obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti.
ZPP člen 2, 157, 181, 181/2, 2, 157, 181, 181/2. SPZ člen 11, 65, 11, 65.
vezanost na zahtevek - pravni interes - ugotovitev solastninske pravice
Sodišče je vezano na tožbeni zahtevek, s katerim tožniki konkretno opredelijo vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevajo.
Tožniki imajo premičnini v posesti in se z izkazovanjem posesti domneva, da so kot lastniški posestniki njuni lastniki, vendar pa glede na toženkino zanikanje, da imajo tožniki na spornih stvareh solastninsko pravico, in njen pravni naslov o lastništvu teh premičnin, obstoji dejansko negotovost pravnega položaja tožnikov v pravnem prometu in je zato podan njihov pravni interes za tožbo za ugotovitev solastnine na stvareh.