redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – nepotrebnost dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
Čeprav tožena stranka delovnega mesta, na katerem je tožnica opravljala delo, ni ukinila, ji je zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je v sodnem postopku dokazala, da za opravljanje dela na tem delovnem mestu ni več potrebovala dveh delavcev, ampak so ga lahko opravili drugi delavci s pogodbami o zaposlitvi za druga delovna mesta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - fleksibilnost - zdravstveno stanje - diskriminacija - posredna diskriminacija
Tožena stranka bi pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko uporabila kriterij "uporabljivosti delavca na drugih delovnih mestih" oz. "fleksibilnosti" (ki bi se nanašal na izobrazbo delavca, delovne izkušnje, uspešnost, iznajdljivost in podobno), vendar ne tako, da je tožnico izbrala zaradi njenih zdravstvenih omejitev (ki niti niso ugotovljene v pravno relevantnem dokumentu). Tožnica je bila postavljena v slabši položaj zaradi zdravstvenega stanja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je zaradi kršitve prepovedi diskriminacije nezakonita.
uporaba določb ZFPPIPP - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - neplačilo predujma - začetek stečajnega postopka - instrukcijski rok
ZFPPIPP vsebuje splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo (493. čl.) in med drugim v 2. odst. določa, da se v postopkih prisilne poravnave, ki so se začeli pred 1. oktobrom 2008, tudi po tem datumu uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do 1. oktobra 2008, če ni v oddelku 10.1. tega zakona drugače določeno. Ker pa v obravnavanem primeru postopek prisilne poravnave še ni bil začet, ampak je bil z vložitvijo predloga (le) uveden, prihaja v obravnavani zadevi v celoti v poštev uporaba določb ZFPPIPP.
Omejitev, ki jo je za izplačilo božičnice določila uprava tožene stranke, ni zakonita, saj krni pravice delavcev po 155.a. členu podjetniške kolektivne pogodbe. Skladno s to kolektivno pogodbo pa je tožnik – kljub temu, da je bil v času izplačila božičnice v postopku prenehanja delovnega razmerja – upravičen, saj gre za prejemek, ki pripada delavcem v sorazmerno s časom, prebitim na delu v posameznem koledarskem letu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - fleksibilnost - zdravstveno stanje - diskriminacija - posredna diskriminacija
Tožena stranka bi pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, lahko uporabila kriterij "uporabljivosti delavca na drugih delovnih mestih" oz. "fleksibilnosti" (ki bi se nanašal na izobrazbo delavca, delovne izkušnje, uspešnost, iznajdljivost in podobno), vendar ne tako, da je tožnico za presežno delavko izbrala zaradi njenih zdravstvenih omejitev (ki niti niso ugotovljene v pravno relevantnem dokumentu). Tožnica je bila postavljena v slabši položaj zaradi zdravstvenega stanja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je zaradi kršitve prepovedi diskriminacije nezakonita.
pravnomočno razsojena zadeva - neupravičena pridobitev - dvakrat plačan dolg
Pogoj za uporabo instituta neupravičene pridobitve je izostanek temelja (1. odst. 190. čl. OZ). V obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je temelj obstajal, in sicer ko je tožeča stranka plačala račune pred začetkom izvršilnega postopka, je bila temelj tem plačilom pogodba, v izvršilnem postopku pa je bil temelj pravnomočen sklep o izvršbi.
izpodbijanje sklepov skupščine - izvolitev članov nadzornega sveta - obveznost objave predlaganih sprememb statuta d.d. - kršitev pravice do obveščenosti
Nasprotni predlog delničarja, vložen na skupščini delničarjev, ne predstavlja kršitve pravice drugih delničarjev do obveščenosti, pa naj gre za spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe, ali volilni predlog za člane nadzornega sveta.
javni uslužbenec – premestitev – ustrezno delovno mesto – pogoji za zasedbo delovnega mesta
Ker je premestitev javnega uslužbenca mogoča le na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati, tožnik pa ob izdaji sklepa o premestitvi ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je določen kot eden izmed pogojev za imenovanje na mesto inšpektorja, sklep o premestitvi ni zakonit.
Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki dva meseca in 21 dni, zato je upravičena do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta in do plačila sorazmernega dela regresa. Dolžnosti plačila sorazmernega dela regresa bi se namreč tožena stranka izognila le v primeru, če bi tožnica za to koledarsko leto že prejela celotni znesek regresa za letni dopust s strani svojega predhodnega delodajalca.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic iz delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, predstavlja s strani tožene stranke uporabo zakonitega sredstva na podlagi določbe 88. čl. ZDR. Ker tega sredstva tožena stranka tudi ni zlorabila s tem, da je tožnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni preverjala z obiski na domu, ni podana njena odškodninska odgovornost za škodo, ki je tožniku nastala v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
izbris družbe brez likvidacije – sklep o ugotovitvi izbrisnega razloga – pravica do pritožbe
Po 3. točki 432. čl. ZFPPIPP je upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, procesno legitimiran za vložitev pritožbe proti sklepu o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga na podlagi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP samo v primeru, če je pred tem v postopku vložil tudi ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – omejeno sodno varstvo – utemeljenost odpovednega razloga – poslovni razlog – odškodnina
Ker je tožnica ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, katere veljavnosti ni izpodbijala, njen tožbeni zahtevek za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi glede na omejeno sodno varstvo ni utemeljen.
Tudi podredni tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj je tožena stranka tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenega poslovnega razloga (sprememba organizacije delodajalca).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije
Za presojo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odločilna formalna opredelitev razloga za odpoved, ampak presoja dejanskega razloga za odpoved, na katerega se opira. Ker je iz pravne podlage redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala, razvidno, da gre za razlog invalidnosti (in ne poslovni razlog, kot je navedeno), je poleg določb ZDR potrebno upoštevati določbe ZPIZ oziroma ZZRZI, ki se nanašajo na komisijo za ugotovitev razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved podala v roku 30 dni od prejema mnenja komisije za ugotovitev razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj je že tri mesece preden je zaprosila za izdelavo mnenja vedela, da tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne potrebuje. Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako že potekel in ni začel ponovno teči tedaj, ko je tožena stranka pridobila mnenje komisije za ugotovitev razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
subrogacija - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - anuitete
Če tožeča stranka zahteva plačilo seštevka neplačanih in zapadlih obrokov kredita, se narava dolga ni spremenila. Če je bilo s posojilno pogodbo dogovorjeno, da toženec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, tožeča stranka pa zahteva plačilo seštevka neplačanih in zapadlih anuitet, je treba uporabiti zastarali rok iz člena 347/2 OZ.
Triletnega zastaralnega roka iz člena 347/2 OZ za plačilo anuitet ni mogoče uporabiti od razdrtja pogodbe dalje. Z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve. Gre za enkratno dajatev, za katero pa velja petletni zastaralni rok iz člena 346 OZ.
Če oškodovanec naknadno izve za višji oz. drugačen obseg škode, kot je bila znana ob sklenitvi poravnave, po presoji pritožbenega sodišča ni izključeno, da lahko pride do novega trpljenja oškodovanca in s tem do nove škode.
ZPP člen 236, 236. OZ člen 462, 462/1, 464, 462, 462/1, 464.
skrite napake - obvestilo o napaki - oblika obvestila o napaki - dokazovanje - zaslišanje priče
Če stranki naslov priče oziroma ime in priimek priče nista znana, mora ob postavljenem dokazu predlagati, naj poizvedbe o tem naredi sodišče.
V členu 464/1 OZ je določeno, kakšna mora biti vsebina obvestila o napaki, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil, če je pravočasno po pošti poslal prodajalcu s priporočeno pošiljko, telegramom ali na kak drug zanesljiv način obvestilo o napaki, to pa je prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni prejel. V tem členu je torej določeno le, v katerem primeru se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost pravočasno, ne pa, da mora kupec obvestilo o napaki poslati v pisni obliki. Pisna oblika ni predpisana, možna je ustna oblika, je pa težje dokazljiva.
ZTLR člen 78, 78. ZPP člen 105a, 105a/1, 168, 168/5, 105a, 105a/1, 168, 168/5.
motenje posesti - pravni interes - ekonomski interes - pravni in ekonomski interes - časovne meje pravnomočnosti - oprostitev plačila stroškov postopka - oprostitev podjetnika posameznika
O utemeljenosti zahtevka odloča sodišče glede na odločilna dejstva, ki so nastala do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, in če zahtevek ob koncu obravnavanja ni več utemeljen, ga je potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil utemeljen v času, ko je bila vložena tožba.
Tožnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo vzpostavitve prejšnjega stanja, če to ni ekonomsko opravičljivo.