napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0052200
ZOR člen 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388, 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388. ZIP člen 274, 274. ZIZ člen 221, 264, 278, 279, 221, 264, 278, 279.
prodajna pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - povzročitev škode - začasna odredba - izselitev - prenehanje začasne odredbe - plačilo odškodnine zaradi izdane začasne odredbe - podlage za odgovornost - pravno priznana škoda - gmotna škoda - negmotna škoda - povrnitev škode - bodoča škoda - popolna odškodnina - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Za presojo zastaranja je treba najprej ugotoviti vrsto terjatve. Nanjo se namreč navezuje čas, ki je potreben za zastaranje, pa tudi začetek teka zastaralnega roka. Ko gre za odškodninsko terjatev, je bistvenega pomena njena kvalifikacija - ali gre za terjatev iz naslova neposlovne, ali pa iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
Za začetek zastaranja je odločilen tisti trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti (actio nata). Ta trenutek po zakonu nastopi že, ko oškodovanec izve oziroma bi ob ustrezni skrbnosti mogel izvedeti za storilca ter obseg škode (1. odst. 376. čl. ZOR) in ne šele, ko je (celo z učinkom pravnomočnosti) ugotovljen celotni odškodninski temelj. Riziko pravočasne ocene, da je škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka vselej (in le takrat), ko je tudi objektivno zmožna izkazati protipravnost v odškodninski pravdi pred rednim sodiščem.
Kaznivo dejanje, ki ima za posledico daljši zastaralni rok na odškodninskem področju, mora biti ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Le izjemoma se lahko dejstvo, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ugotavlja v pravdnem postopku, če so bili podani zadržki za uvedbo kazenskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0055084
ZDDS-1 člen 5. ZDR člen 184, 184/2. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o individualnih delovnih sporih, med katere se uvrščajo tudi spori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot vrsta sporov o prenehanju delovnega razmerja (5. člen ZDSS-1).
odgovornost za prekršek – eventualni naklep – vožnja pod vplivom alkohola – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva glede očitanega prekrška pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/3. ZEN člen 8.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka – katastrski elaborat – sodna pristojnost – upravna zadeva – načelo prepovedi reformatio in peius
Tožnika sta zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem) na delu parcele 3185/1 k.o. …, in sicer v tistem delu, ki je v elaboratu, na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, označen oziroma določen z (rezervirano) parcelno številko 3185/5 k.o. ... . Tako bi morala tožnika tudi oblikovati tožbeni zahtevek. Izdelava elaborata predstavlja podlago za tehnično izvedbo sodbe in strokovno podlago za postopek evidentiranja sprememb. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodbe mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo (2. odst. 8. člena ZEN).
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - zvišanje povprečne plače - čas čakanja na satisfakcijo
Spremembe ekonomskih razmer sodišča pri prisoji odškodnin za nepremoženjsko škodo upoštevajo tako, da prisojeno odškodnino odmerjajo oziroma preračunavajo v povprečne plače v času sojenja pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055374
ZTLR člen 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29. SPZ člen 18, 40, 43, 43/2, 18, 40, 43, 43/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 40, 3, 3/1, 40.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - družbena lastnina - listine, ki so potrebne za vknjižbo
Če so se v določenem časovnem obdobju podatki zemljiškega katastra spreminjali, bi moral tožnik poleg navedene verige prenosov izkazati tudi verigo sprememb zemljiško katastrskih podatkov o nepremičnini, ki naj bi bila predmet njegove pridobitve lastninske pravice.
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda - ničnost
Omejitve glede pogodbene svobode v delovnem pravu so zgolj na strani delodajalca, saj v pogodbi o zaposlitvi niso veljavni takšni dogovori, ki bi delavcu dajali manj pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca), ni pa nobene ovire, da se ne bi delavec s pogodbo o zaposlitvi dogovoril za večjih obseg pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca). Zato tudi ni v nasprotju s predpisi dogovor o pravici do odpravnine ne glede na razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR tega posebej ne prepoveduje. Prav tako ni mogoče šteti, da je takšen dogovor nemoralen.
zapuščinski postopek - popravni sklep - stroški postopka
Pritožnikovi stroški, ki so nastali zaradi njegovega predloga za izdajo popravnega sklepa, so izdatki, ki so nastali zaradi izvedenega zapuščinskega postopka. ZD izrecno določa, da takšne stroške trpi sama stranka.
dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
ZD člen 142, 142. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost za zapustnikove dolgove
Nezadostna, nerazumljiva ali protislovna obrazložitev sodbe bi lahko pomenila postopkovno kršitev, če sodbe zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.
ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1. ZPP člen 251, 251.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost - zaključek zdravljenja - dokazovanje - izvedenec - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti - zaslišanje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca stabilizira.
Sodna praksa že dlje časa poudarja, da se tudi od oškodovanca samega zahteva določena skrbnost. Četudi za obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46a, 47.
stroški postopka - nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - izvedenina
Izvedencu gre nagrada za opravljen pregled obeh pravdnih strank in otrok v višini 92,00 EUR, saj je opravil le en pregled v trajanju dobri dve uri, študij opravljenih testov in njihovo zahtevnost pa je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
dovoljenost pritožbe – navadno sosporništvo – razpolaganje s solastninskim deležem
Odločitev o utemeljenosti in dovoljenosti pritožbe sedme tožene stranke zoper zamudno sodbo, ki ni izdana proti tej toženi stranki, je odvisna od vprašanja, ali so tožene stranke v pravdi navadni ali enotni sosporniki. Le v primeru enotnega sosporništva je mogoče izdati zamudno sodbo samo, če vsi sosporniki niso odgovorili nanjo. Tožene stranke niso enotni sosporniki. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala od vsakega toženca, da ji prizna solastninski delež, ki je vpisan na vsakega od njih, tožene stranke ni mogoče po materialnem pravu, na katerega napotuje določba 197. člena ZPP, šteti za enotno pravdno stranko. Solastnina namreč upravičuje vsakega solastnika do idealnega deleža v razmerju do celote, s katerim samostojno razpolaga.