ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/1, 106/2, 123, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - stiki - preživnina
Za korist otroka je pomemben občutek stalnosti in sigurnosti ter mirnega okolja, ki bo omogočalo normalen učni proces in siceršnji razvoj. Zato bi bilo prestavljanje otroka nazaj v drugo okolje neprimerno, pri čemer nisi odločilni razlogi, zaradi katerih so sedaj okoliščine takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055108
SPZ člen 75, 75/2, 99, 212. ZIZ člen 272.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarnih terjatev - zaščita pred vznemirjanjem – prepovedana imisija – varstvo lastninske pravice – varstvo služnosti
Postavitev kovinske ograje na parceli toženke, ki tožniku ovira dostop do njegove parcele, predstavlja kvečjemu onemogočanje izvrševanja morebitne služnostne pravice tožnika. Ta pa ni varovana z negatorno tožbo (92. čl. SPZ), temveč s konfesorno tožbo (212. čl. SPZ).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0055360
ZD člen 162, 163, 212, 162, 163, 212. ZIZ člen 21, 21. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3, 332, 325, 325/1, 327, 327/3, 332.
sklep o dedovanju - izvršilni naslov - dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. ZIZ).
Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa.
odškodninska odgovornost - sokrivda - kolesarska nesreča - delo izvedenca – izvedenec – sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca
Ker je stranka sodelovala pri ogledu kraja nesreče, ji ni kršena pravice do izjave, če je na tem ogledu izvedenec upošteval podatke o mestu krvavega madeža, ki so mu jih posredovale tretje osebe.
Oba kolesarja sta v enaki meri odgovorna za nastanek nesreče, saj je toženka sekala ovinek pri uvozu v podhod, tožnik pa ni bil pozoren na promet z desne in jo je opazil prepozno, ko se je že vračala na svoj del steze, in je reagiral z umikanjem v levo. Če bi jo opazil pravočasno, za kar je imel možnost, bi lahko trčenje preprečil.
Sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotavljalo upravičenosti tožene stranke do prehoda po poti, pač pa je ugotovilo samo to, da je toženka preko parcele tožeče stranke v obdobju pred postavitvijo stebrička dostopala do svoje nepremičnine in jo je v tem obsegu imela v soposesti, v zvezi s tem pa ravnanje toženke, ko je odstranila stebriček, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost, ker gre za dovoljeno samopomoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055374
ZTLR člen 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29. SPZ člen 18, 40, 43, 43/2, 18, 40, 43, 43/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 40, 3, 3/1, 40.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - družbena lastnina - listine, ki so potrebne za vknjižbo
Če so se v določenem časovnem obdobju podatki zemljiškega katastra spreminjali, bi moral tožnik poleg navedene verige prenosov izkazati tudi verigo sprememb zemljiško katastrskih podatkov o nepremičnini, ki naj bi bila predmet njegove pridobitve lastninske pravice.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0052192
OZ člen 9, 9. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4, 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - oblikovalna tožba - načelo pacta sunt servanda
Šele po prenehanju najemne pogodbe je mogoče zahtevati tudi izpraznitev stanovanja, ki ga od odpovedi dalje toženec uporablja brez pravnega naslova. Zaradi posebnega varstva, določenega v členu 112/4 SZ-1, pa izpraznitve ni mogoče zahtevati takoj, ob pravnomočnosti sodbe, pač pa šele po preteku roka, ki ga določi sodišče in ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni.
Na utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo najemnine in odpoved stanovanjskega najemnega razmerja ne more vplivati toženčevo slabo finančno stanje oziroma njegova pripravljenost poravnati svoje dolgove, ko bo imel na voljo dovolj finančnih sredstev. Pogodbene stranke so dolžne prevzete obveznosti izpolnjevati tako, kot se glasijo (tudi pravočasno), njihova sprememba ali prenehanje pa sta razen na podlagi zakona mogoča le s soglasjem druge pogodbene stranke (načelo pacta sunt servanda - 9. člen OZ).
dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - zvišanje povprečne plače - čas čakanja na satisfakcijo
Spremembe ekonomskih razmer sodišča pri prisoji odškodnin za nepremoženjsko škodo upoštevajo tako, da prisojeno odškodnino odmerjajo oziroma preračunavajo v povprečne plače v času sojenja pred sodiščem prve stopnje.
izročilna pogodba - izročilna pogodba med izročiteljem in osebo, ki ni njegov potomec - pogodba o preužitku - zastaranje - prekluzija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili kot pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker sta stranki pogodbe brat in sestra, ne more iti za izročilno pogodbo (546. člen OZ). Upoštevaje tudi vsebino pogodbe (toženka je prevzela obveznosti do tožnika), je mogoče zaključiti, da gre za pogodbo o preužitku (1. odstavek 546. člena OZ).
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pritožba - dovoljenost pritožbe
Kljub ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom kontradiktornosti na narok za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vabilo le dolžnika, to v obravnavanem primeru ni upoštevno. Zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, zato pritožba v delu, ki izpodbija odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, ni dovoljena.
Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46a, 47.
stroški postopka - nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - izvedenina
Izvedencu gre nagrada za opravljen pregled obeh pravdnih strank in otrok v višini 92,00 EUR, saj je opravil le en pregled v trajanju dobri dve uri, študij opravljenih testov in njihovo zahtevnost pa je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
dovoljenost pritožbe – navadno sosporništvo – razpolaganje s solastninskim deležem
Odločitev o utemeljenosti in dovoljenosti pritožbe sedme tožene stranke zoper zamudno sodbo, ki ni izdana proti tej toženi stranki, je odvisna od vprašanja, ali so tožene stranke v pravdi navadni ali enotni sosporniki. Le v primeru enotnega sosporništva je mogoče izdati zamudno sodbo samo, če vsi sosporniki niso odgovorili nanjo. Tožene stranke niso enotni sosporniki. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala od vsakega toženca, da ji prizna solastninski delež, ki je vpisan na vsakega od njih, tožene stranke ni mogoče po materialnem pravu, na katerega napotuje določba 197. člena ZPP, šteti za enotno pravdno stranko. Solastnina namreč upravičuje vsakega solastnika do idealnega deleža v razmerju do celote, s katerim samostojno razpolaga.