STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055108
SPZ člen 75, 75/2, 99, 212. ZIZ člen 272.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarnih terjatev - zaščita pred vznemirjanjem – prepovedana imisija – varstvo lastninske pravice – varstvo služnosti
Postavitev kovinske ograje na parceli toženke, ki tožniku ovira dostop do njegove parcele, predstavlja kvečjemu onemogočanje izvrševanja morebitne služnostne pravice tožnika. Ta pa ni varovana z negatorno tožbo (92. čl. SPZ), temveč s konfesorno tožbo (212. čl. SPZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0052200
ZOR člen 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388, 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388. ZIP člen 274, 274. ZIZ člen 221, 264, 278, 279, 221, 264, 278, 279.
prodajna pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - povzročitev škode - začasna odredba - izselitev - prenehanje začasne odredbe - plačilo odškodnine zaradi izdane začasne odredbe - podlage za odgovornost - pravno priznana škoda - gmotna škoda - negmotna škoda - povrnitev škode - bodoča škoda - popolna odškodnina - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Za presojo zastaranja je treba najprej ugotoviti vrsto terjatve. Nanjo se namreč navezuje čas, ki je potreben za zastaranje, pa tudi začetek teka zastaralnega roka. Ko gre za odškodninsko terjatev, je bistvenega pomena njena kvalifikacija - ali gre za terjatev iz naslova neposlovne, ali pa iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
Za začetek zastaranja je odločilen tisti trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti (actio nata). Ta trenutek po zakonu nastopi že, ko oškodovanec izve oziroma bi ob ustrezni skrbnosti mogel izvedeti za storilca ter obseg škode (1. odst. 376. čl. ZOR) in ne šele, ko je (celo z učinkom pravnomočnosti) ugotovljen celotni odškodninski temelj. Riziko pravočasne ocene, da je škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka vselej (in le takrat), ko je tudi objektivno zmožna izkazati protipravnost v odškodninski pravdi pred rednim sodiščem.
Kaznivo dejanje, ki ima za posledico daljši zastaralni rok na odškodninskem področju, mora biti ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Le izjemoma se lahko dejstvo, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ugotavlja v pravdnem postopku, če so bili podani zadržki za uvedbo kazenskega postopka.
zapuščinski postopek - popravni sklep - stroški postopka
Pritožnikovi stroški, ki so nastali zaradi njegovega predloga za izdajo popravnega sklepa, so izdatki, ki so nastali zaradi izvedenega zapuščinskega postopka. ZD izrecno določa, da takšne stroške trpi sama stranka.
izročilna pogodba - izročilna pogodba med izročiteljem in osebo, ki ni njegov potomec - pogodba o preužitku - zastaranje - prekluzija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili kot pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker sta stranki pogodbe brat in sestra, ne more iti za izročilno pogodbo (546. člen OZ). Upoštevaje tudi vsebino pogodbe (toženka je prevzela obveznosti do tožnika), je mogoče zaključiti, da gre za pogodbo o preužitku (1. odstavek 546. člena OZ).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0055360
ZD člen 162, 163, 212, 162, 163, 212. ZIZ člen 21, 21. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3, 332, 325, 325/1, 327, 327/3, 332.
sklep o dedovanju - izvršilni naslov - dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. ZIZ).
Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa.
ZVCP člen 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1, 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179, 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje ao-plus - izključna odgovornost - deljena odgovornost - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Medsebojno konkurenco objektivnih odgovornosti za škodo, nastalo pri nesreči premikajočih se motornih vozil, urejajo določbe 1.-3. odst. 154. čl. OZ. Le-te postavljajo kriterije za delitev odgovornosti, in sicer v prvi vrsti krivdo posameznih udeležencev nesreče, poleg tega pa se (predvsem v literaturi in sodni praksi) poudarja še stopnja nevarnosti obratovanja, ki izhaja iz posameznega vozila (teža, velikost, trdnost, itd.).
Eventualno (podredno) je mogoče kumulirati le različne tožbene zahtevke. Ko gre za t. im. vključene zahtevke (en zahtevek je vsebovan v drugem), je predmet odločanja le višji (strožji) tožbeni zahtevek, ki vključuje nižjega (milejšega).
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda - ničnost
Omejitve glede pogodbene svobode v delovnem pravu so zgolj na strani delodajalca, saj v pogodbi o zaposlitvi niso veljavni takšni dogovori, ki bi delavcu dajali manj pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca), ni pa nobene ovire, da se ne bi delavec s pogodbo o zaposlitvi dogovoril za večjih obseg pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca). Zato tudi ni v nasprotju s predpisi dogovor o pravici do odpravnine ne glede na razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR tega posebej ne prepoveduje. Prav tako ni mogoče šteti, da je takšen dogovor nemoralen.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0052192
OZ člen 9, 9. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4, 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - oblikovalna tožba - načelo pacta sunt servanda
Šele po prenehanju najemne pogodbe je mogoče zahtevati tudi izpraznitev stanovanja, ki ga od odpovedi dalje toženec uporablja brez pravnega naslova. Zaradi posebnega varstva, določenega v členu 112/4 SZ-1, pa izpraznitve ni mogoče zahtevati takoj, ob pravnomočnosti sodbe, pač pa šele po preteku roka, ki ga določi sodišče in ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni.
Na utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo najemnine in odpoved stanovanjskega najemnega razmerja ne more vplivati toženčevo slabo finančno stanje oziroma njegova pripravljenost poravnati svoje dolgove, ko bo imel na voljo dovolj finančnih sredstev. Pogodbene stranke so dolžne prevzete obveznosti izpolnjevati tako, kot se glasijo (tudi pravočasno), njihova sprememba ali prenehanje pa sta razen na podlagi zakona mogoča le s soglasjem druge pogodbene stranke (načelo pacta sunt servanda - 9. člen OZ).
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
Sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotavljalo upravičenosti tožene stranke do prehoda po poti, pač pa je ugotovilo samo to, da je toženka preko parcele tožeče stranke v obdobju pred postavitvijo stebrička dostopala do svoje nepremičnine in jo je v tem obsegu imela v soposesti, v zvezi s tem pa ravnanje toženke, ko je odstranila stebriček, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost, ker gre za dovoljeno samopomoč.
dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - zvišanje povprečne plače - čas čakanja na satisfakcijo
Spremembe ekonomskih razmer sodišča pri prisoji odškodnin za nepremoženjsko škodo upoštevajo tako, da prisojeno odškodnino odmerjajo oziroma preračunavajo v povprečne plače v času sojenja pred sodiščem prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46a, 47.
stroški postopka - nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - izvedenina
Izvedencu gre nagrada za opravljen pregled obeh pravdnih strank in otrok v višini 92,00 EUR, saj je opravil le en pregled v trajanju dobri dve uri, študij opravljenih testov in njihovo zahtevnost pa je potrebno upoštevati pri odmeri nagrade za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
dovoljenost pritožbe – navadno sosporništvo – razpolaganje s solastninskim deležem
Odločitev o utemeljenosti in dovoljenosti pritožbe sedme tožene stranke zoper zamudno sodbo, ki ni izdana proti tej toženi stranki, je odvisna od vprašanja, ali so tožene stranke v pravdi navadni ali enotni sosporniki. Le v primeru enotnega sosporništva je mogoče izdati zamudno sodbo samo, če vsi sosporniki niso odgovorili nanjo. Tožene stranke niso enotni sosporniki. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala od vsakega toženca, da ji prizna solastninski delež, ki je vpisan na vsakega od njih, tožene stranke ni mogoče po materialnem pravu, na katerega napotuje določba 197. člena ZPP, šteti za enotno pravdno stranko. Solastnina namreč upravičuje vsakega solastnika do idealnega deleža v razmerju do celote, s katerim samostojno razpolaga.