zapuščinski postopek - popravni sklep - stroški postopka
Pritožnikovi stroški, ki so nastali zaradi njegovega predloga za izdajo popravnega sklepa, so izdatki, ki so nastali zaradi izvedenega zapuščinskega postopka. ZD izrecno določa, da takšne stroške trpi sama stranka.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/3. ZEN člen 8.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka – katastrski elaborat – sodna pristojnost – upravna zadeva – načelo prepovedi reformatio in peius
Tožnika sta zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem) na delu parcele 3185/1 k.o. …, in sicer v tistem delu, ki je v elaboratu, na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, označen oziroma določen z (rezervirano) parcelno številko 3185/5 k.o. ... . Tako bi morala tožnika tudi oblikovati tožbeni zahtevek. Izdelava elaborata predstavlja podlago za tehnično izvedbo sodbe in strokovno podlago za postopek evidentiranja sprememb. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodbe mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo (2. odst. 8. člena ZEN).
odgovornost za prekršek – eventualni naklep – vožnja pod vplivom alkohola – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva glede očitanega prekrška pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je imela naročeno prepošiljanje pošiljk iz naslova, kjer ima sedež, na naslov, kamor je preselila svojo poslovno enoto. ZPP namreč jasno določa, da se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Glede na to, da je vročevalec obvestilo o prispelem pismu pustil na vratih na naslovu, kjer ima tožena stranka sedež, je bila vročitev opravljena pravilno.
premoženjska razmerja med zakonci - tekoče potrebe družine - zunajzakonska skupnost - solidarna odgovornost - oskrbnina za vrtec
Plačilo oskrbnine za vrtec za mladoletni hčeri predstavlja obveznost, ki jo je mogoče uvrstiti med tekoče potrebe družine, za katero zunajzakonska partnerja odgovarjata solidarno.
plača - del plače iz naslova uspešnosti poslovanja - stimulacija - individualna pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb
Glede na to, da je bila stimulacija po pogodbi o zaposlitvi predvidena le za doseganje dobička iz rednega poslovanja in da je bilo v letu 2003, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, to poslovanje negativno, tožbeni zahtevek za plačilo stimulacije ni utemeljen.
dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – pogodbena svoboda - ničnost
Omejitve glede pogodbene svobode v delovnem pravu so zgolj na strani delodajalca, saj v pogodbi o zaposlitvi niso veljavni takšni dogovori, ki bi delavcu dajali manj pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca), ni pa nobene ovire, da se ne bi delavec s pogodbo o zaposlitvi dogovoril za večjih obseg pravic (kot izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca). Zato tudi ni v nasprotju s predpisi dogovor o pravici do odpravnine ne glede na razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR tega posebej ne prepoveduje. Prav tako ni mogoče šteti, da je takšen dogovor nemoralen.
Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.
ZVCP člen 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1, 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179, 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje ao-plus - izključna odgovornost - deljena odgovornost - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Medsebojno konkurenco objektivnih odgovornosti za škodo, nastalo pri nesreči premikajočih se motornih vozil, urejajo določbe 1.-3. odst. 154. čl. OZ. Le-te postavljajo kriterije za delitev odgovornosti, in sicer v prvi vrsti krivdo posameznih udeležencev nesreče, poleg tega pa se (predvsem v literaturi in sodni praksi) poudarja še stopnja nevarnosti obratovanja, ki izhaja iz posameznega vozila (teža, velikost, trdnost, itd.).
Eventualno (podredno) je mogoče kumulirati le različne tožbene zahtevke. Ko gre za t. im. vključene zahtevke (en zahtevek je vsebovan v drugem), je predmet odločanja le višji (strožji) tožbeni zahtevek, ki vključuje nižjega (milejšega).
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
ZOR člen 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1, 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1. ZKZ člen 19, 22, 24, 19, 22, 24.
predkupna pravica kmetijskih zemljišč po zkz - razveljavitev darilne pogodbe - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe z odložnim pogojem
Kupoprodajna pogodba z odložnim pogojem je sklenjena z dnem, ko sprejme prodajalec izjavo kupca o sprejemu ponudbe in vstopi v veljavo, ko jo pristojna upravna enota odobri.
predpogodba - prodajna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zastaranje - sočasnost izpolnitve
Glede na bistvene sestavine pogodbe je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da gre za prodajno pogodbo po 454. členu ZOR in ne za (prodajno) predpogodbo po 45. členu ZOR, s katero pogodbeni stranki zgolj prevzameta obveznost kasneje skleniti drugo, glavno pogodbo.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - zaslišanje strank - opravičljiva zamuda
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje.
Najpomembnejše pravilo pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank je zahteva, da se morata zaslišati obe stranki. To velja tudi v primeru, če je predlagano le zaslišanje ene od pravdnih strank. ZPP namreč pozna le dokaz z zaslišanjem strank in ne pozna dokaza z zaslišanjem le ene stranke. Sodišče se lahko opre na izpovedbo ene stranke le v primerih, ki so urejeni v 258. členu ZPP.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
ZD člen 142, 142. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost za zapustnikove dolgove
Nezadostna, nerazumljiva ali protislovna obrazložitev sodbe bi lahko pomenila postopkovno kršitev, če sodbe zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/1, 106/2, 123, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - stiki - preživnina
Za korist otroka je pomemben občutek stalnosti in sigurnosti ter mirnega okolja, ki bo omogočalo normalen učni proces in siceršnji razvoj. Zato bi bilo prestavljanje otroka nazaj v drugo okolje neprimerno, pri čemer nisi odločilni razlogi, zaradi katerih so sedaj okoliščine takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.