Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - zvišanje povprečne plače - čas čakanja na satisfakcijo
Spremembe ekonomskih razmer sodišča pri prisoji odškodnin za nepremoženjsko škodo upoštevajo tako, da prisojeno odškodnino odmerjajo oziroma preračunavajo v povprečne plače v času sojenja pred sodiščem prve stopnje.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0052192
OZ člen 9, 9. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4, 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - oblikovalna tožba - načelo pacta sunt servanda
Šele po prenehanju najemne pogodbe je mogoče zahtevati tudi izpraznitev stanovanja, ki ga od odpovedi dalje toženec uporablja brez pravnega naslova. Zaradi posebnega varstva, določenega v členu 112/4 SZ-1, pa izpraznitve ni mogoče zahtevati takoj, ob pravnomočnosti sodbe, pač pa šele po preteku roka, ki ga določi sodišče in ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni.
Na utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo najemnine in odpoved stanovanjskega najemnega razmerja ne more vplivati toženčevo slabo finančno stanje oziroma njegova pripravljenost poravnati svoje dolgove, ko bo imel na voljo dovolj finančnih sredstev. Pogodbene stranke so dolžne prevzete obveznosti izpolnjevati tako, kot se glasijo (tudi pravočasno), njihova sprememba ali prenehanje pa sta razen na podlagi zakona mogoča le s soglasjem druge pogodbene stranke (načelo pacta sunt servanda - 9. člen OZ).
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je imela naročeno prepošiljanje pošiljk iz naslova, kjer ima sedež, na naslov, kamor je preselila svojo poslovno enoto. ZPP namreč jasno določa, da se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Glede na to, da je vročevalec obvestilo o prispelem pismu pustil na vratih na naslovu, kjer ima tožena stranka sedež, je bila vročitev opravljena pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0055084
ZDDS-1 člen 5. ZDR člen 184, 184/2. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o individualnih delovnih sporih, med katere se uvrščajo tudi spori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot vrsta sporov o prenehanju delovnega razmerja (5. člen ZDSS-1).
Skladno z določbo 5. člen ZJC morajo biti pločniki vzdrževani tako, da jih tudi ob slabih vremenskih razmerah lahko varno uporabljajo vsi uporabniki, ki so jim namenjeni, torej tudi pešci. Sodišče prve stopnje je o poledenelosti pločnika pravilno sklepalo na podlagi zaslišanih prič in je neutemeljeno toženkino zatrjevanje, da ni ravnala v nasprotju s potrebno strokovno skrbnostjo.
Sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotavljalo upravičenosti tožene stranke do prehoda po poti, pač pa je ugotovilo samo to, da je toženka preko parcele tožeče stranke v obdobju pred postavitvijo stebrička dostopala do svoje nepremičnine in jo je v tem obsegu imela v soposesti, v zvezi s tem pa ravnanje toženke, ko je odstranila stebriček, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost, ker gre za dovoljeno samopomoč.
izročilna pogodba - izročilna pogodba med izročiteljem in osebo, ki ni njegov potomec - pogodba o preužitku - zastaranje - prekluzija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili kot pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker sta stranki pogodbe brat in sestra, ne more iti za izročilno pogodbo (546. člen OZ). Upoštevaje tudi vsebino pogodbe (toženka je prevzela obveznosti do tožnika), je mogoče zaključiti, da gre za pogodbo o preužitku (1. odstavek 546. člena OZ).
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - zaslišanje strank - opravičljiva zamuda
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje.
Najpomembnejše pravilo pri izvedbi dokaza z zaslišanjem strank je zahteva, da se morata zaslišati obe stranki. To velja tudi v primeru, če je predlagano le zaslišanje ene od pravdnih strank. ZPP namreč pozna le dokaz z zaslišanjem strank in ne pozna dokaza z zaslišanjem le ene stranke. Sodišče se lahko opre na izpovedbo ene stranke le v primerih, ki so urejeni v 258. členu ZPP.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/1, 106/2, 123, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - stiki - preživnina
Za korist otroka je pomemben občutek stalnosti in sigurnosti ter mirnega okolja, ki bo omogočalo normalen učni proces in siceršnji razvoj. Zato bi bilo prestavljanje otroka nazaj v drugo okolje neprimerno, pri čemer nisi odločilni razlogi, zaradi katerih so sedaj okoliščine takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052230
ZPP člen 153, 153/3, 243, 153, 153/3, 243.
dokazni postopek - dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti
Če sodišče presodi, da ustreznega znanja nima in da je za ugotovitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje, mora pravdna stranka to dejstvo dokazovati z izvedencem, čeprav sama meni, da bi sodišče to dejstvo lahko samo ugotovilo. Tožeča stranka, ki je sicer dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke podala, za njegovo postavitev pa ni založila potrebnega predujma, dokaznega bremena za svoje trditve ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
ZOR člen 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1, 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1. ZKZ člen 19, 22, 24, 19, 22, 24.
predkupna pravica kmetijskih zemljišč po zkz - razveljavitev darilne pogodbe - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe z odložnim pogojem
Kupoprodajna pogodba z odložnim pogojem je sklenjena z dnem, ko sprejme prodajalec izjavo kupca o sprejemu ponudbe in vstopi v veljavo, ko jo pristojna upravna enota odobri.
ZVCP člen 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1, 23, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179, 154, 154/1, 154/2, 154/3, 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje ao-plus - izključna odgovornost - deljena odgovornost - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Medsebojno konkurenco objektivnih odgovornosti za škodo, nastalo pri nesreči premikajočih se motornih vozil, urejajo določbe 1.-3. odst. 154. čl. OZ. Le-te postavljajo kriterije za delitev odgovornosti, in sicer v prvi vrsti krivdo posameznih udeležencev nesreče, poleg tega pa se (predvsem v literaturi in sodni praksi) poudarja še stopnja nevarnosti obratovanja, ki izhaja iz posameznega vozila (teža, velikost, trdnost, itd.).
Eventualno (podredno) je mogoče kumulirati le različne tožbene zahtevke. Ko gre za t. im. vključene zahtevke (en zahtevek je vsebovan v drugem), je predmet odločanja le višji (strožji) tožbeni zahtevek, ki vključuje nižjega (milejšega).
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.