ZD člen 142, 142. ZPP člen 339, 339/2-14, 458, 458/1, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka - odgovornost za zapustnikove dolgove
Nezadostna, nerazumljiva ali protislovna obrazložitev sodbe bi lahko pomenila postopkovno kršitev, če sodbe zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru ni tako, saj je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadosti izčrpne in prepričljive razloge, ki so tudi pravilni in zakoniti.
izročilna pogodba - izročilna pogodba med izročiteljem in osebo, ki ni njegov potomec - pogodba o preužitku - zastaranje - prekluzija - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo, ki sta jo naslovili kot pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja. Ker sta stranki pogodbe brat in sestra, ne more iti za izročilno pogodbo (546. člen OZ). Upoštevaje tudi vsebino pogodbe (toženka je prevzela obveznosti do tožnika), je mogoče zaključiti, da gre za pogodbo o preužitku (1. odstavek 546. člena OZ).
ZOR člen 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1, 31, 39, 94, 94/2, 117, 532, 532/1. ZKZ člen 19, 22, 24, 19, 22, 24.
predkupna pravica kmetijskih zemljišč po zkz - razveljavitev darilne pogodbe - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe z odložnim pogojem
Kupoprodajna pogodba z odložnim pogojem je sklenjena z dnem, ko sprejme prodajalec izjavo kupca o sprejemu ponudbe in vstopi v veljavo, ko jo pristojna upravna enota odobri.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0055084
ZDDS-1 člen 5. ZDR člen 184, 184/2. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - delovni spor - odškodninska odgovornost delodajalca
Delovno sodišče je pristojno za odločanje o individualnih delovnih sporih, med katere se uvrščajo tudi spori o odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot vrsta sporov o prenehanju delovnega razmerja (5. člen ZDSS-1).
premoženjska razmerja med zakonci - tekoče potrebe družine - zunajzakonska skupnost - solidarna odgovornost - oskrbnina za vrtec
Plačilo oskrbnine za vrtec za mladoletni hčeri predstavlja obveznost, ki jo je mogoče uvrstiti med tekoče potrebe družine, za katero zunajzakonska partnerja odgovarjata solidarno.
vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pritožba - dovoljenost pritožbe
Kljub ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom kontradiktornosti na narok za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vabilo le dolžnika, to v obravnavanem primeru ni upoštevno. Zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, zato pritožba v delu, ki izpodbija odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055374
ZTLR člen 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29. SPZ člen 18, 40, 43, 43/2, 18, 40, 43, 43/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 40, 3, 3/1, 40.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - družbena lastnina - listine, ki so potrebne za vknjižbo
Če so se v določenem časovnem obdobju podatki zemljiškega katastra spreminjali, bi moral tožnik poleg navedene verige prenosov izkazati tudi verigo sprememb zemljiško katastrskih podatkov o nepremičnini, ki naj bi bila predmet njegove pridobitve lastninske pravice.
Po določbi 1. odstavka 38. člena ZDR so predmet varstva tista proizvodno-tehnična in druga znanja ter usposobljenost, ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca. To so delodajalčeva tehnična in poslovna znanja, izkušnje in zveze, ki so plod lastnih raziskav, dela in izkušenj, ne pa splošnih znanj, ki jih delavec pridobi v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi z njim. Zmotno je stališče tožeče stranke, da pomeni kršitev dogovorjene konkurenčne klavzule že sama sklenitev delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, saj bi to pomenilo prepoved opravljanja poklica, za katerega je bil delavec (toženec) izučen. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil splošna znanja. Za specifična znanja je šteti pri tožeči stranki tiskanje vrednostnih tiskovin, vendar se je toženec v tem delu šele pričel uvajati in ni začel delati samostojno, poleg tega se toženčev novi delodajalec s tiskanjem vrednostnih tiskovin ne ukvarja. To pomeni, da toženec z zaposlitvijo pri novem delodajalcu ni kršil konkurenčne klavzule.
ZZZDR člen 105, 105/3, 106, 106/1, 106/2, 123, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - stiki - preživnina
Za korist otroka je pomemben občutek stalnosti in sigurnosti ter mirnega okolja, ki bo omogočalo normalen učni proces in siceršnji razvoj. Zato bi bilo prestavljanje otroka nazaj v drugo okolje neprimerno, pri čemer nisi odločilni razlogi, zaradi katerih so sedaj okoliščine takšne, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055108
SPZ člen 75, 75/2, 99, 212. ZIZ člen 272.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarnih terjatev - zaščita pred vznemirjanjem – prepovedana imisija – varstvo lastninske pravice – varstvo služnosti
Postavitev kovinske ograje na parceli toženke, ki tožniku ovira dostop do njegove parcele, predstavlja kvečjemu onemogočanje izvrševanja morebitne služnostne pravice tožnika. Ta pa ni varovana z negatorno tožbo (92. čl. SPZ), temveč s konfesorno tožbo (212. čl. SPZ).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0055360
ZD člen 162, 163, 212, 162, 163, 212. ZIZ člen 21, 21. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3, 332, 325, 325/1, 327, 327/3, 332.
sklep o dedovanju - izvršilni naslov - dopolnilni sklep - napotitev na pravdo
Ker je konkretni sklep o dedovanju zgolj ugotovitvena odločba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, ne more biti predmet izvršbe (21. čl. ZIZ).
Del pritožbe, ki opozarja, da v zapuščino spada še nekatero premoženje, ki v sklepu o dedovanju ni navedeno, na zakonitost slednjega ne vpliva. Vsebinsko namreč predstavlja predlog, naj se izda dopolnilni sklep, saj so pritožnice tovrstne očitke podale v roku 15 dni od prejema sklepa.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0052192
OZ člen 9, 9. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4, 103, 103/1, 103/1-13, 112/3, 112/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za stanovanje - oblikovalna tožba - načelo pacta sunt servanda
Šele po prenehanju najemne pogodbe je mogoče zahtevati tudi izpraznitev stanovanja, ki ga od odpovedi dalje toženec uporablja brez pravnega naslova. Zaradi posebnega varstva, določenega v členu 112/4 SZ-1, pa izpraznitve ni mogoče zahtevati takoj, ob pravnomočnosti sodbe, pač pa šele po preteku roka, ki ga določi sodišče in ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni.
Na utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo najemnine in odpoved stanovanjskega najemnega razmerja ne more vplivati toženčevo slabo finančno stanje oziroma njegova pripravljenost poravnati svoje dolgove, ko bo imel na voljo dovolj finančnih sredstev. Pogodbene stranke so dolžne prevzete obveznosti izpolnjevati tako, kot se glasijo (tudi pravočasno), njihova sprememba ali prenehanje pa sta razen na podlagi zakona mogoča le s soglasjem druge pogodbene stranke (načelo pacta sunt servanda - 9. člen OZ).
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/3. ZEN člen 8.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka – katastrski elaborat – sodna pristojnost – upravna zadeva – načelo prepovedi reformatio in peius
Tožnika sta zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem) na delu parcele 3185/1 k.o. …, in sicer v tistem delu, ki je v elaboratu, na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, označen oziroma določen z (rezervirano) parcelno številko 3185/5 k.o. ... . Tako bi morala tožnika tudi oblikovati tožbeni zahtevek. Izdelava elaborata predstavlja podlago za tehnično izvedbo sodbe in strokovno podlago za postopek evidentiranja sprememb. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodbe mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo (2. odst. 8. člena ZEN).
odgovornost za prekršek – eventualni naklep – vožnja pod vplivom alkohola – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva glede očitanega prekrška pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep.
Sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotavljalo upravičenosti tožene stranke do prehoda po poti, pač pa je ugotovilo samo to, da je toženka preko parcele tožeče stranke v obdobju pred postavitvijo stebrička dostopala do svoje nepremičnine in jo je v tem obsegu imela v soposesti, v zvezi s tem pa ravnanje toženke, ko je odstranila stebriček, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost, ker gre za dovoljeno samopomoč.