STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055108
SPZ člen 75, 75/2, 99, 212. ZIZ člen 272.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarnih terjatev - zaščita pred vznemirjanjem – prepovedana imisija – varstvo lastninske pravice – varstvo služnosti
Postavitev kovinske ograje na parceli toženke, ki tožniku ovira dostop do njegove parcele, predstavlja kvečjemu onemogočanje izvrševanja morebitne služnostne pravice tožnika. Ta pa ni varovana z negatorno tožbo (92. čl. SPZ), temveč s konfesorno tožbo (212. čl. SPZ).
odškodninska odgovornost - sokrivda - kolesarska nesreča - delo izvedenca – izvedenec – sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca
Ker je stranka sodelovala pri ogledu kraja nesreče, ji ni kršena pravice do izjave, če je na tem ogledu izvedenec upošteval podatke o mestu krvavega madeža, ki so mu jih posredovale tretje osebe.
Oba kolesarja sta v enaki meri odgovorna za nastanek nesreče, saj je toženka sekala ovinek pri uvozu v podhod, tožnik pa ni bil pozoren na promet z desne in jo je opazil prepozno, ko se je že vračala na svoj del steze, in je reagiral z umikanjem v levo. Če bi jo opazil pravočasno, za kar je imel možnost, bi lahko trčenje preprečil.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0052230
ZPP člen 153, 153/3, 243, 153, 153/3, 243.
dokazni postopek - dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti
Če sodišče presodi, da ustreznega znanja nima in da je za ugotovitev določenega dejstva potrebno strokovno znanje, mora pravdna stranka to dejstvo dokazovati z izvedencem, čeprav sama meni, da bi sodišče to dejstvo lahko samo ugotovilo. Tožeča stranka, ki je sicer dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke podala, za njegovo postavitev pa ni založila potrebnega predujma, dokaznega bremena za svoje trditve ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.
dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice
Kadar je v primeru dvojne prodaje nepremičnine izkazana dobroverna posest prvega kupca in slaba vera vknjiženega drugega kupca, ima prvi kupec zoper nedobrovernega drugega kupca zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice.
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - litispendenca
Tožnik je sicer v roku, določenem v napotitvenem sklepu, vložil tožbo, vendar ne tako, kot ga je napotilo nepravdno sodišče, ampak je zahteval ugotovitev izključne lastninske pravice le na eni parceli, pripisani k vložni št. 96 k.o. ... Tožnik je tako v pravdi zahteval prav to, o čemer že teče nepravdni postopek - ugotovitev in pridobitev izključne lastninske pravice na delu nepremičnine, ki je predmet razdružilnega postopka, kar pa ni dopustno (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055374
ZTLR člen 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29, 28/2, 28/4, 29. SPZ člen 18, 40, 43, 43/2, 18, 40, 43, 43/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 40, 3, 3/1, 40.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - priposestvovalna doba - družbena lastnina - listine, ki so potrebne za vknjižbo
Če so se v določenem časovnem obdobju podatki zemljiškega katastra spreminjali, bi moral tožnik poleg navedene verige prenosov izkazati tudi verigo sprememb zemljiško katastrskih podatkov o nepremičnini, ki naj bi bila predmet njegove pridobitve lastninske pravice.
odgovornost za prekršek – eventualni naklep – vožnja pod vplivom alkohola – smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika
Sodišče prve stopnje je odločilna dejstva glede očitanega prekrška pravilno ugotovilo, je pa po oceni sodišča druge stopnje napačno presodilo stopnjo odgovornosti obdolženke. Obdolženka je glede na ugotovljeno količino alkohola v njenem organizmu (najmanj 0,70 mg/l) očitno popila tolikšno količino alkohola, da se je brez dvoma zavedala, da zaradi tega lahko nastane prepovedana posledica (vožnja pod vplivom alkohola), pa je privolila, da taka posledica nastane. Zato ji ni mogoče očitati le zavestno malomarnost, kot je to storilo sodišče prve stopnje, temveč eventualni naklep.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/3. ZEN člen 8.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka – katastrski elaborat – sodna pristojnost – upravna zadeva – načelo prepovedi reformatio in peius
Tožnika sta zahtevala ugotovitev pridobitve lastninske pravice (s priposestvovanjem) na delu parcele 3185/1 k.o. …, in sicer v tistem delu, ki je v elaboratu, na podlagi katerega bo geodetska uprava evidentirala spremembo parcelacije, označen oziroma določen z (rezervirano) parcelno številko 3185/5 k.o. ... . Tako bi morala tožnika tudi oblikovati tožbeni zahtevek. Izdelava elaborata predstavlja podlago za tehnično izvedbo sodbe in strokovno podlago za postopek evidentiranja sprememb. V elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodbe mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo (2. odst. 8. člena ZEN).
plača - del plače iz naslova uspešnosti poslovanja - stimulacija - individualna pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb
Glede na to, da je bila stimulacija po pogodbi o zaposlitvi predvidena le za doseganje dobička iz rednega poslovanja in da je bilo v letu 2003, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, to poslovanje negativno, tožbeni zahtevek za plačilo stimulacije ni utemeljen.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je imela naročeno prepošiljanje pošiljk iz naslova, kjer ima sedež, na naslov, kamor je preselila svojo poslovno enoto. ZPP namreč jasno določa, da se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Glede na to, da je vročevalec obvestilo o prispelem pismu pustil na vratih na naslovu, kjer ima tožena stranka sedež, je bila vročitev opravljena pravilno.
vrnitev v prejšnje stanje - načelo kontradiktornosti - pritožba - dovoljenost pritožbe
Kljub ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom kontradiktornosti na narok za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vabilo le dolžnika, to v obravnavanem primeru ni upoštevno. Zoper sklep, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe, zato pritožba v delu, ki izpodbija odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, ni dovoljena.
ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1. ZPP člen 251, 251.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost - zaključek zdravljenja - dokazovanje - izvedenec - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti - zaslišanje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca stabilizira.
Sodna praksa že dlje časa poudarja, da se tudi od oškodovanca samega zahteva določena skrbnost. Četudi za obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Sodišče prve stopnje v tem postopku ni ugotavljalo upravičenosti tožene stranke do prehoda po poti, pač pa je ugotovilo samo to, da je toženka preko parcele tožeče stranke v obdobju pred postavitvijo stebrička dostopala do svoje nepremičnine in jo je v tem obsegu imela v soposesti, v zvezi s tem pa ravnanje toženke, ko je odstranila stebriček, ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost, ker gre za dovoljeno samopomoč.
Skladno z določbo 5. člen ZJC morajo biti pločniki vzdrževani tako, da jih tudi ob slabih vremenskih razmerah lahko varno uporabljajo vsi uporabniki, ki so jim namenjeni, torej tudi pešci. Sodišče prve stopnje je o poledenelosti pločnika pravilno sklepalo na podlagi zaslišanih prič in je neutemeljeno toženkino zatrjevanje, da ni ravnala v nasprotju s potrebno strokovno skrbnostjo.
premoženjska razmerja med zakonci - tekoče potrebe družine - zunajzakonska skupnost - solidarna odgovornost - oskrbnina za vrtec
Plačilo oskrbnine za vrtec za mladoletni hčeri predstavlja obveznost, ki jo je mogoče uvrstiti med tekoče potrebe družine, za katero zunajzakonska partnerja odgovarjata solidarno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0052200
ZOR člen 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388, 189, 189/3, 200, 203, 262, 361, 361/1, 370, 376, 376/1, 376/2, 376/3, 377, 388. ZIP člen 274, 274. ZIZ člen 221, 264, 278, 279, 221, 264, 278, 279.
prodajna pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - povzročitev škode - začasna odredba - izselitev - prenehanje začasne odredbe - plačilo odškodnine zaradi izdane začasne odredbe - podlage za odgovornost - pravno priznana škoda - gmotna škoda - negmotna škoda - povrnitev škode - bodoča škoda - popolna odškodnina - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve
Za presojo zastaranja je treba najprej ugotoviti vrsto terjatve. Nanjo se namreč navezuje čas, ki je potreben za zastaranje, pa tudi začetek teka zastaralnega roka. Ko gre za odškodninsko terjatev, je bistvenega pomena njena kvalifikacija - ali gre za terjatev iz naslova neposlovne, ali pa iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
Za začetek zastaranja je odločilen tisti trenutek, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti (actio nata). Ta trenutek po zakonu nastopi že, ko oškodovanec izve oziroma bi ob ustrezni skrbnosti mogel izvedeti za storilca ter obseg škode (1. odst. 376. čl. ZOR) in ne šele, ko je (celo z učinkom pravnomočnosti) ugotovljen celotni odškodninski temelj. Riziko pravočasne ocene, da je škodno ravnanje tožene stranke protipravno, nosi tožeča stranka vselej (in le takrat), ko je tudi objektivno zmožna izkazati protipravnost v odškodninski pravdi pred rednim sodiščem.
Kaznivo dejanje, ki ima za posledico daljši zastaralni rok na odškodninskem področju, mora biti ugotovljeno s pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča. Le izjemoma se lahko dejstvo, da je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, ugotavlja v pravdnem postopku, če so bili podani zadržki za uvedbo kazenskega postopka.