roki - naroki - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda stranke - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamude stranke. Napak, za katere stranke trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
ZST člen 6, 6/1-3, 6, 6/1-3. ZPP člen 105a, 105a/3, 343/2, 105a, 105a/3, 343/2.
stroški postopka - sodne takse - postopek s pritožbo - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - dokazilo o plačilu - pravočasnost plačila
Iz pojasnila banke izhaja, da je tožnik nalog za plačilo sodne takse oddal zadnji dan plačilnega roka ob 21.10 uri izven urnika plačilnega prometa banke. Izrecno je bil zato opozorjen, da bo nalog izvršen naslednji delovni dan in se je strinjal s prevalutacijo naloga, saj sicer banka naloga ne bi izvedla. Tožnik se po oceni pritožbenega sodišča zato ne more sklicevati, da je plačilo sodne takse opravil pravočasno, saj je bil seznanjen, da to ne bo izvedeno v roku, ki ga je za plačilo sodne takse določilo sodišče.
ZTPDR člen 73. ZDR člen 182. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vzgoja in izobraževanje – plača – napredovanje v višji plačni razred – odškodninska odgovornost delodajalca – obveščanje delavcev
Ob ugotovitvi, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je ob izdaji odločbe o napredovanju v plačne razrede tožnico razporedila v nižjo tarifno skupino (kar je bilo skladno s tedaj veljavno zakonodajo), ni podana njena odškodninska odgovornost, četudi tožnice o njenih pravicah in o spremembi zakonodaje ni zadostno obveščala.
Pravdna sodišča so pristojna za odločanje o predlogih in zahtevkih strank, ne pa za nudenje nasvetov ali celo sestavo zahtevkov, o katerih odločajo. Za nudenje strokovnih pravnih nasvetov so usposobljeni predvsem odvetniki. Prava neuko stranko je dolžno sodišče opozoriti le na procesne pravice, ki jih zaradi nevednosti ne uporablja (12. čl. ZPP).
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (paragraf 418 ODZ) je okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Ugotovitev sodišča, da je pravni prednik tožnika za gradnjo hiše pridobil lastnikovo soglasje ter da je bilo tako pravnim prednikom kot samemu tožniku znano, da je zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča vpisan nekdo drug, izključuje njihovo dobrovernost.
V primeru, ko lastnik zgradbe in lastnik zemljišča nista ista, z dnem uveljavitve SPZ zgradba postane del zemljišča, lastnik zgradbe pa pridobi stavbno pravico (2. odst. 271. čl. SPZ). Glede na to, da tožnik ni postavil temu ustreznega zahtevka, navedena pravna podlaga ne pride v poštev.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
Določbo 158. člena je treba razlagati ozko. Pravilo je, da tožnik, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema od tega pravila pa je le izpolnitev zahtevka iz tožbe.
postopek za ureditev meje - prepozna dopolnitev pritožbe - dodelitev statusa nasprotnega udeleženca - prijava udeležbe formalnega udeleženca - ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.
ugotovitev dedičev - zunajzakonska skupnost - zaslišanje domnevnih dedičev
V skladu s 162. členom ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD pa lahko zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporabnina - dogovor o uporabi solastne stvari - neupravičena obogatitev
Dogovor o načinu izvrševanja solastnine je pravni posel in če je tožnik uporabljal sporne nepremičnine na podlagi tega spornega pravnega posla (s katerim plačilo uporabnine ni bilo dogovorjeno), tožbeni zahtevek ne more temeljiti na določbah neupravičene pridobitve, ne more biti verzijski zahtevek.
pridobitev lastninske pravice – solastna nepremičnina – adaptacija – gradnja na tujem svetu – izločitev dela zapuščine
Solastnik na podlagi izvršenih adaptacij pridobi večji delež na nepremičnini le, če je med njimi obstajal dogovor o večjem solastniškem deležu. Soglasje ostalih solastnikov za adaptacijo ne zadostuje.
Lastninsko pravico na podlagi pravila o gradnji na tujem svetu (25. čl. ZTLR) je mogoče pridobiti, če gre za nov del objekta ali za spremenjeno identiteto zgradbe. Za gradnjo na tujem svetu, kjer bi bil odločilen obseg vlaganj, pa ne gre v primeru obnavljanja hiše, katere solastnik je vlagatelj.
Zatrjevanje, da je tožnica z zapustnikom živela v isti hiši in da se je z njim dobro razumela, ne predstavlja skupnega življenja z zapustnikom, na podlagi katerega bi lahko zahtevala izločitev dela premoženja na podlagi 32. čl. ZD.
Če stranka po opominu sodišča poravna vse naložene obveznosti glede plačila sodne takse, sodišče pa naknadno ugotovi, da taksa še vedno ni v celoti poravnana, ni mogoče ustaviti postopka iz razloga, ker sodna taksa ni plačana.
SPZ člen 43, 43/2, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460. OZ člen 82, 82/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pogoji za priposestovanje - dobrovernost - sprememba zakonodaje
Če so se pogoji za priposestvovanje iztekli pred 1.1.2003, je treba pri odločanju uporabiti določila ZTLR. Po 266. čl. SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ (1.1.2003), v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Priposestvovalna doba in pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pa so se s SPZ glede na prejšnjo ureditev spremenili.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.