pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - superficies solo cedit - priposestvovanje
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor, originarne pridobitve ni. Lastninska pravica na podlagi dogovora (pogodbe) se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Tisti, ki je vedel, da gradi na tujem zemljišču, ne more postati dobroveren, čeprav se lastnik gradnji ni uprl.
ZOZP člen 38, 41, 38, 41. ZPP člen 212, 214, 214/1, 212, 214, 214/1.
navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - dokazovanje
Splošna dikcija da 'stranka prereka navedbe tožene stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja' v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne predstavlja konkretiziranega zanikanja dejstva; dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana.
aktivno formalno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - sodne takse
Če so stranke v razmerju aktivnega formalnega sosporništva, gre za tri različne tožbe in tako za tri različne sodbe, zato se v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 2 ZST posebej plača sodna taksa za vsako sodbo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058505
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/2, 42b, 71, 71/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
izvršitev tuje sodne odločbe - evropski izvršilni naslov - razglasitev izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti - nesporni zahtevek - eksekvatura
Pravno zmotno je stališče upnika, da za izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo italijansko sodišče, zadošča predložitev sodbe oz. sodne odredbe v prevodu v slovenskem jeziku. Na podlagi Bruseljske uredbe I bi moral namreč najprej pri pristojnem okrožnem sodišču doseči razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe, nato pa bi lahko na podlagi tuje sodne odločbe s potrdilom o izvršljivosti v skladu z Bruseljsko uredbo I predlagal izvršbo zoper dolžnika.
Na priloženem obrazcu ni izpolnjena rubrika pod točko št. 8, s katero bi bilo potrjeno, da je izdana sodba v zvezi z nespornim zahtevkom na podlagi člena 3 (1) UEIN, zato te uredbe ni mogoče uporabiti.
Določbo 158. člena je treba razlagati ozko. Pravilo je, da tožnik, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema od tega pravila pa je le izpolnitev zahtevka iz tožbe.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
ZTLR člen 54, 54. ZPP člen 213, 213/2, 298, 298/3, 213, 213/2, 298, 298/3.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje - tožba na ugotovitev služnosti - dokazni sklep - vezanost sodišča na dokazni sklep
Če ima tožnik možnost dostopa do gospodujočega zemljišča drugje in če ni bilo dejanske potrebe za vtoževano hojo, to na priposestvovanje služnostne pravice hoje ne vpliva. Po 54. členu v času zatrjevanega teka dobe za priposestvovanje služnostne pravice hoje veljavnega ZTLR je namreč bil edini pogoj (pravnorelevantno dejstvo) za priposestvovanje služnostne pravice dejansko 20-letno izvrševanje služnosti, čemur lastnik služne stvari ni nasprotoval, lastnik gospodujoče stvari pa ni zlorabljal zaupanja lastnika ali posestnika služne stvari, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo in da služnost ni bila dovoljena do preklica.
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).
ZTPDR člen 73. ZDR člen 182. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vzgoja in izobraževanje – plača – napredovanje v višji plačni razred – odškodninska odgovornost delodajalca – obveščanje delavcev
Ob ugotovitvi, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je ob izdaji odločbe o napredovanju v plačne razrede tožnico razporedila v nižjo tarifno skupino (kar je bilo skladno s tedaj veljavno zakonodajo), ni podana njena odškodninska odgovornost, četudi tožnice o njenih pravicah in o spremembi zakonodaje ni zadostno obveščala.
SPZ člen 43, 43/2, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460. OZ člen 82, 82/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pogoji za priposestovanje - dobrovernost - sprememba zakonodaje
Če so se pogoji za priposestvovanje iztekli pred 1.1.2003, je treba pri odločanju uporabiti določila ZTLR. Po 266. čl. SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ (1.1.2003), v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Priposestvovalna doba in pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pa so se s SPZ glede na prejšnjo ureditev spremenili.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 261, 261/1, 261/3. ZPP člen 254. ZVZD člen 33, 33/2, 33/4. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 16, 16/2. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen člen 8, 8/1.
invalidnost - kategorija invalidnosti
Tožnica je bila glede na ugotovljene zdravstvene težave do izdaje dokončne odločbe tožene stranke sposobna opravljati svoje delo brez omejitev v polnem delovnem času in pri njej invalidnost ni podana.
ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. ZOR člen 372, 372/2, 421, 422, 372, 372/2, 421, 422. ZPP člen 212, 214, 212, 214.
zastaranje anuitet - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki jih stranka ne zanika
Za anuitete v smislu citiranega zakonskega določila morajo biti kumulativno (hkrati) izpolnjeni trije pogoji (anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake, zajemati pa morajo glavnico in obresti). Prav na te konkretne elemente abstraktnega dejanskega stanu iz drugega odstavka 372. člena ZOR, ki ločujejo anuitete od navadnih obročnih odplačil, se je toženka v ugovoru zastaranja izrecno sklicevala v povezavi s splošnimi pravili o solidarni odgovornosti, predvsem 421. členom ZOR (pripoznava dolga z delnim plačilom obveznosti enega od solidarnih zavezancev nima učinka v razmerju do drugega) in 422. členom (zastaranje obveznosti, ki je pretrgano v razmerju do enega solidarnega dolžnika, teče naprej za druge zavezance iz takšnega razmerja). Delno plačilo enega od solidarnih dolžnikov (S.Č.) v razmerju do toženke ni učinkovalo kot pripoznava dolga in ni vplivalo na tek zastaranja njene obveznosti.
V kolikor je upnik po sodišču napoten, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, in če takšno tožbo vloži v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o napotitvi na pravdo, se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (390. člen ZPP).
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055802
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190, 198. ZPP člen 212, 243, 247.
solastnina - pravica solastnika - uporaba tuje stvari v svojo korist - dokazovanje - izvedenec
Če solastnik stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež, ima lahko proti tistemu, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, obogatitveni zahtevek za povrnitev koristi od uporabe te stvari. Predpostavke zanj so toženčeva obogatitev in tožnikovo prikrajšanje, poleg tega pa še vzročna zveza med njima in odsotnost pravnega temelja zanjo (180. in 190. člen OZ). Tožnikovo prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neopravičene obogatitve.
Kadar je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, izvede dokaz z izvedencem. Zaslišanje lečečega zdravnika o bolezenskem stanju tožnika takega dokaza ne more nadomestiti. Zaradi zagotovitve objektivnosti in nepristranskosti zdravnik, ki je sodeloval pri tožnikovem zdravljenju, ne more biti izvedenec, pač pa le neodvisni strokovnjak.
Obdolženi svoj predlog, da mu sodišče v skladu s sedmim odstavkom 26. čl. ZP-1 sankcije odpusti, utemeljuje s tem, da je prekršek storil iz malomarnosti, posledice dejanja pa da ga toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen. Višje sodišče se s takšnim stališčem obdolženca ne strinja. Ni sicer dvoma, da je bil v prometni nesreči obdolženi poškodovan ter da je škoda nastala predvsem na njegovem premoženju. Vendar pa gre za prekršek, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je bil storjen z zavestno malomarnostjo, vendar na način, kot ga je opisala priča V.B., ki njegove teže ne zmanjšuje, saj kaže na lahkomiselno in objestno vožnjo in le slučaju gre pripisati, da je pri padcu z motorjem posledice utrpel pretežno le sam obdolženi in ne še kdo drug.