postopek za ureditev meje - prepozna dopolnitev pritožbe - dodelitev statusa nasprotnega udeleženca - prijava udeležbe formalnega udeleženca - ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055802
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190, 198. ZPP člen 212, 243, 247.
solastnina - pravica solastnika - uporaba tuje stvari v svojo korist - dokazovanje - izvedenec
Če solastnik stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež, ima lahko proti tistemu, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, obogatitveni zahtevek za povrnitev koristi od uporabe te stvari. Predpostavke zanj so toženčeva obogatitev in tožnikovo prikrajšanje, poleg tega pa še vzročna zveza med njima in odsotnost pravnega temelja zanjo (180. in 190. člen OZ). Tožnikovo prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, če od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neopravičene obogatitve.
Kadar je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, izvede dokaz z izvedencem. Zaslišanje lečečega zdravnika o bolezenskem stanju tožnika takega dokaza ne more nadomestiti. Zaradi zagotovitve objektivnosti in nepristranskosti zdravnik, ki je sodeloval pri tožnikovem zdravljenju, ne more biti izvedenec, pač pa le neodvisni strokovnjak.
Med dedinjama je prišlo do sklenitve dednega dogovora, ki je bil povzet v sklepu o dedovanju in ima zato moč sodne poravnave.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Tožena stranka je najpozneje z vročitvijo tožbe izvedela, da je po sklepu o dedovanju tožeča stranka aktivno legitimirana zahtevati dolg sedaj pokojnega kreditodajalca.
SPZ člen 43, 43/2, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460. OZ člen 82, 82/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pogoji za priposestovanje - dobrovernost - sprememba zakonodaje
Če so se pogoji za priposestvovanje iztekli pred 1.1.2003, je treba pri odločanju uporabiti določila ZTLR. Po 266. čl. SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ (1.1.2003), v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Priposestvovalna doba in pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pa so se s SPZ glede na prejšnjo ureditev spremenili.
predlagalni delikt – nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti – umik predloga za pregon
Če oškodovanec, ki ni stranka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira za nadaljevanje postopka po obtožbi državnega tožilca, razen če po smrti oškodovanca katerakoli oseba iz 55. čl. ZKP umakne predlog za pregon, kar ima za posledico ustavitev kazenskega postopka oziroma izdajo zavrnilne sodbe. Upravičenci za umik predloga za pregon po smrti oškodovanca pa so taksativno našteti v 55. čl. ZKP, njihov krog pa je ožji od kroga upravičencev, ki se smejo pritožiti v korist obdolženca.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (paragraf 418 ODZ) je okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Ugotovitev sodišča, da je pravni prednik tožnika za gradnjo hiše pridobil lastnikovo soglasje ter da je bilo tako pravnim prednikom kot samemu tožniku znano, da je zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča vpisan nekdo drug, izključuje njihovo dobrovernost.
V primeru, ko lastnik zgradbe in lastnik zemljišča nista ista, z dnem uveljavitve SPZ zgradba postane del zemljišča, lastnik zgradbe pa pridobi stavbno pravico (2. odst. 271. čl. SPZ). Glede na to, da tožnik ni postavil temu ustreznega zahtevka, navedena pravna podlaga ne pride v poštev.
ugotovitev dedičev - zunajzakonska skupnost - zaslišanje domnevnih dedičev
V skladu s 162. členom ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD pa lahko zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.
ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. ZOR člen 372, 372/2, 421, 422, 372, 372/2, 421, 422. ZPP člen 212, 214, 212, 214.
zastaranje anuitet - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki jih stranka ne zanika
Za anuitete v smislu citiranega zakonskega določila morajo biti kumulativno (hkrati) izpolnjeni trije pogoji (anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake, zajemati pa morajo glavnico in obresti). Prav na te konkretne elemente abstraktnega dejanskega stanu iz drugega odstavka 372. člena ZOR, ki ločujejo anuitete od navadnih obročnih odplačil, se je toženka v ugovoru zastaranja izrecno sklicevala v povezavi s splošnimi pravili o solidarni odgovornosti, predvsem 421. členom ZOR (pripoznava dolga z delnim plačilom obveznosti enega od solidarnih zavezancev nima učinka v razmerju do drugega) in 422. členom (zastaranje obveznosti, ki je pretrgano v razmerju do enega solidarnega dolžnika, teče naprej za druge zavezance iz takšnega razmerja). Delno plačilo enega od solidarnih dolžnikov (S.Č.) v razmerju do toženke ni učinkovalo kot pripoznava dolga in ni vplivalo na tek zastaranja njene obveznosti.
roki - naroki - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda stranke - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamude stranke. Napak, za katere stranke trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
Določbo 158. člena je treba razlagati ozko. Pravilo je, da tožnik, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema od tega pravila pa je le izpolnitev zahtevka iz tožbe.
V kolikor je upnik po sodišču napoten, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, in če takšno tožbo vloži v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o napotitvi na pravdo, se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (390. člen ZPP).
ZOZP člen 38, 41, 38, 41. ZPP člen 212, 214, 214/1, 212, 214, 214/1.
navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - dokazovanje
Splošna dikcija da 'stranka prereka navedbe tožene stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja' v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne predstavlja konkretiziranega zanikanja dejstva; dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana.
aktivno formalno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - sodne takse
Če so stranke v razmerju aktivnega formalnega sosporništva, gre za tri različne tožbe in tako za tri različne sodbe, zato se v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 2 ZST posebej plača sodna taksa za vsako sodbo.
ZTPDR člen 73. ZDR člen 182. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vzgoja in izobraževanje – plača – napredovanje v višji plačni razred – odškodninska odgovornost delodajalca – obveščanje delavcev
Ob ugotovitvi, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je ob izdaji odločbe o napredovanju v plačne razrede tožnico razporedila v nižjo tarifno skupino (kar je bilo skladno s tedaj veljavno zakonodajo), ni podana njena odškodninska odgovornost, četudi tožnice o njenih pravicah in o spremembi zakonodaje ni zadostno obveščala.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporabnina - dogovor o uporabi solastne stvari - neupravičena obogatitev
Dogovor o načinu izvrševanja solastnine je pravni posel in če je tožnik uporabljal sporne nepremičnine na podlagi tega spornega pravnega posla (s katerim plačilo uporabnine ni bilo dogovorjeno), tožbeni zahtevek ne more temeljiti na določbah neupravičene pridobitve, ne more biti verzijski zahtevek.
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.