ZPP člen 141, 141/3, 141/4, 142/5. ZIZ člen 42, 42/3.
fikcija vročitve – pomota v imenu
Ko je sodišče na pošiljki kot naslovnika opredelilo toženo stranko z imenom, ki vsebuje polno ime, kot je navedeno v sodnem registru, zgolj zamenjava dveh črk v opredelitvi kratice, ki je sestavni del imena, ne predstavlja takega odmika od registriranega imena, ki bi ustvarjal vtis, da gre za drug pravni subjekt in ne za toženo stranko.
model - kršitev modela - nov videz izdelka – cestna ograja - tehnične značilnosti izdelka – ugovor poprejšnje uporabe odela – seznanjen uporabnik
Oblikovna značilnost je pogojena s tehnično funkcijo samo v tistem primeru, ko tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovane izvedbe.
Tretja oseba v postopku, v katerem nosilec pravice uveljavlja izključnost pravice (tožba zaradi kršitve pravic po 121. členu ZIL-1), ne more uspeti zgolj z ugovori glede dejstev, ki bi bili lahko podlaga ničnostnega zahtevka. Edini ugovor izven okvira vprašanja obstoja kršitve pravice v smislu 2. odst. 37. člena ZIL-1, s katerim bi tretja oseba lahko uspela, je ugovor poprejšnje uporabe modela iz 4. odst. 37. člena ZIL-1.
Kot seznanjenega uporabnika je potrebno šteti potencialnega kupca, na katerega meri imetnik pravice iz modela na ta način, da s svojim estetskim in vizuelnim učinkom vtisne v spomin videz izdelka in na ta način nanj deluje v smeri odločitve o nakupu tovrstnega izdelka. V tem je tudi ekonomska funkcija modela kot pravice. Kot seznanjenega uporabnika pa je potrebno šteti tistega potencialnega kupca, ki se po eni strani zaveda namembnosti posameznega izdelka, hkrati pa je sposoben zaznati distinktivni učinek posameznih oblikovnih značilnosti na videz izdelka.
ZGD člen 416. ZN člen 48. OZ člen 55, 55/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 17. InsO paragraf 80, 81.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - predpisana obličnost - ničnost pogodbe - učinkovanje posledic začetka stečajnega postopka - razpolaganje s predmetom stečajne mase
416. čl. ZGD predpisuje obliko notarskega zapisa za vsakršno odsvojitev poslovnega deleža, ne zgolj za njegovo prodajo.
povrnitev škode, izplačane delavcu - škoda zaradi nezakonite prekinitve delovnega razmerja - krivdna odgovornost pri ugotavljanju delavčeve (zavarovančeve) zmožnosti za delo
O višini nematerialne škode za katero odgovarja povzročitelj (ZZZS) se ne more dogovarjati oziroma skleniti poravnave tretji - to je danem primeru tožeča stranka (delodajalec). V kolikor ne pride do izvensodnega sporazuma med povzročiteljem in oškodovancem (delavcem), lahko višino denarne škode za duševne bolečine, razžalitev in podobno (člen 179 Obligacijskega zakona - OZ) ugotovi le sodišče po izvedenem postopku. Zato dogovor in izplačilo med tožnico in njenim delavcem ni pravna podlaga za odškodninski zahtevek tožnice do tožene stranke.
ZIZ člen 41, 41/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 41, 41/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 434, 434/1, 434, 434/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilo šolnine - ni podlage za obveznost dolžnika
V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti za nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev zahtevka, če se izkažejo za resnična in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnost člen 20, 20/2, 20/2-2.
jubilejna nagrada – delovna doba – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pri odločanju o pravici do jubilejne nagrade je potrebno upoštevati tudi delovno dobo, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo), ne glede na to, da se je v času sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja z namenom zmanjšanja škode za določen čas zaposlila pri drugem delodajalcu (nato pa se je vrnila na delo k toženi stranki).
predlagalni delikt – nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti – umik predloga za pregon
Če oškodovanec, ki ni stranka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira za nadaljevanje postopka po obtožbi državnega tožilca, razen če po smrti oškodovanca katerakoli oseba iz 55. čl. ZKP umakne predlog za pregon, kar ima za posledico ustavitev kazenskega postopka oziroma izdajo zavrnilne sodbe. Upravičenci za umik predloga za pregon po smrti oškodovanca pa so taksativno našteti v 55. čl. ZKP, njihov krog pa je ožji od kroga upravičencev, ki se smejo pritožiti v korist obdolženca.
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.
ZST člen 6, 6/1-3, 6, 6/1-3. ZPP člen 105a, 105a/3, 343/2, 105a, 105a/3, 343/2.
stroški postopka - sodne takse - postopek s pritožbo - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - dokazilo o plačilu - pravočasnost plačila
Iz pojasnila banke izhaja, da je tožnik nalog za plačilo sodne takse oddal zadnji dan plačilnega roka ob 21.10 uri izven urnika plačilnega prometa banke. Izrecno je bil zato opozorjen, da bo nalog izvršen naslednji delovni dan in se je strinjal s prevalutacijo naloga, saj sicer banka naloga ne bi izvedla. Tožnik se po oceni pritožbenega sodišča zato ne more sklicevati, da je plačilo sodne takse opravil pravočasno, saj je bil seznanjen, da to ne bo izvedeno v roku, ki ga je za plačilo sodne takse določilo sodišče.
ugotovitev dedičev - zunajzakonska skupnost - zaslišanje domnevnih dedičev
V skladu s 162. členom ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD pa lahko zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.
aktivno formalno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - sodne takse
Če so stranke v razmerju aktivnega formalnega sosporništva, gre za tri različne tožbe in tako za tri različne sodbe, zato se v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 2 ZST posebej plača sodna taksa za vsako sodbo.
ZGD člen 134, 136, 139, 394, 134, 136, 139, 394. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 25, 38, 38/5, 38/6, 25, 38, 38/5, 38/6. ZGD-1 člen 133, 135, 138, 425, 133, 135, 138, 425.
izvršilni stroški dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški - sodni register - izbris komanditne družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - komanditist - publicitetno načelo
Ker dejstvo, da prva dolžnica za obveznosti družbe ne odgovarja, izhaja iz sodnega registra, se upnica ne bi mogla sklicevati, da za to ni vedela (8. člen ZSReg), pravno nepomembno pa je sklicevanje na stanje sodnega registra, češ da izjava o izstopu iz družbe ni bila nikjer javno evidentirana. Iz navedenih razlogov je upnica dolžnici neutemeljeno povzročila stroške ugovornega postopka.
alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v korist humanitarnih organizacij - objektivne in subjektivne okoliščine storilca
Odločanje po četrtem odstavku 86. člena KZ-1 (prej po četrtem odstavku 107. člena KZ) je sestavljeno iz dveh delov. V prvem sodišče odloča, ali naj se izrečena kazen zapora sploh nadomesti z delom v splošno korist, v drugem delu pa, ali so na obsojenčevi strani izpolnjeni objektivni in subjektivni pogoji za določeno obliko nadomestitve.
Zaradi splošnosti zgornje zakonske določbe je prekrivanje navedenih okoliščin z nekaterimi okoliščinami, ki jih sodišče mora upoštevati pri odmeri kazni (drugi odstavek 49. člena KZ-1) neizogibno, s tem da je treba pri njeni uporabi paziti na zakonski namen in predvsem na prepoved iz 31. člena Ustave R Slovenije.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporabnina - dogovor o uporabi solastne stvari - neupravičena obogatitev
Dogovor o načinu izvrševanja solastnine je pravni posel in če je tožnik uporabljal sporne nepremičnine na podlagi tega spornega pravnega posla (s katerim plačilo uporabnine ni bilo dogovorjeno), tožbeni zahtevek ne more temeljiti na določbah neupravičene pridobitve, ne more biti verzijski zahtevek.
roki - naroki - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda stranke - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamude stranke. Napak, za katere stranke trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
SPZ člen 43, 43/2, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460. OZ člen 82, 82/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pogoji za priposestovanje - dobrovernost - sprememba zakonodaje
Če so se pogoji za priposestvovanje iztekli pred 1.1.2003, je treba pri odločanju uporabiti določila ZTLR. Po 266. čl. SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ (1.1.2003), v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Priposestvovalna doba in pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pa so se s SPZ glede na prejšnjo ureditev spremenili.
Pravdna sodišča so pristojna za odločanje o predlogih in zahtevkih strank, ne pa za nudenje nasvetov ali celo sestavo zahtevkov, o katerih odločajo. Za nudenje strokovnih pravnih nasvetov so usposobljeni predvsem odvetniki. Prava neuko stranko je dolžno sodišče opozoriti le na procesne pravice, ki jih zaradi nevednosti ne uporablja (12. čl. ZPP).
ZOZP člen 38, 41, 38, 41. ZPP člen 212, 214, 214/1, 212, 214, 214/1.
navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - dokazovanje
Splošna dikcija da 'stranka prereka navedbe tožene stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja' v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne predstavlja konkretiziranega zanikanja dejstva; dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana.