ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – stroški postopka
Čeprav je bilo tožniku v odpovedi očitanih 11 kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, utemeljene pa so bile le 4 kršitve, je glede na težo kršitev in glede na to, da so odnosi med strankama skrhani, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
model – obseg zaščite – funkcionalne oblikovne značilnosti - seznanjen uporabnik
Ne morejo se zaščititi le tiste značilnosti izgleda, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo, torej da je določena oblika izdelka ali dela izdelka edina (nenadomestljiva z drugačno obliko) in le takšna zagotavlja zahtevano funkcionalnost izdelka, ko torej tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovne izvedbe.
Seznanjen uporabnik je tisti potencialni kupec, na katerega meri imetnik pravice iz modela oz. oseba, ki je stalen uporabnik predmetov, ki so take vrste kot (izdelek, katerega oblikovne značilnosti so zaščitene kot) model. To je oseba, h kateri je model usmerjen in ki je seznanjena s tem, kaj je na trgu in kaj je bilo na trgu v nedavni preteklosti ter seznanjena s trendi izdelka. To je nekdo z bolj specifičnimi znanji o relevantnem trgu, kot na primer trgovec na drobno ali kaka druga oseba, ki trguje z relevantnim produktom.
Obseg zaščite modela, ki je relevanten za primerjanje celostnega vtisa modela in izdelka domnevnega kršitelja, je definiran z odločbo o registraciji modela. Od zaščitne strategije prijavitelja pa je odvisno, ali bo registriral model kot cel izdelek, domnevajoč da bo avtomatsko pokrival dele le-tega ali cel izdelek, pri čemer bo izrecno določil, za kateri del išče zaščito ali samo posamezne dele izdelka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - obrazloženost ugovora
Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, iz ugovora pa je jasno, da je smiselno predlagal tudi lastno zaslišanje. Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede dokaznih sredstev (tako Ustavno sodišče RS, Up 854/05). Neobrazložen bi bil samo tak ugovor, ki ne bi navajal nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne bi vseboval nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper pravnomočni sklep o izvršbi
ZIZ v 56. členu omogoča dolžniku vložitev ugovora zoper pravnomočen sklep o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dejstvi, ki jih v ugovoru uveljavljata dolžnika, se nanašata na samo terjatev - njen obstoj oziroma višino in sta nastopili po izvršljivosti odločbe - sklepa o izvršbi opr. št. v zvezi s popravkom sklepa - izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila v obravnavanem postopku dovoljena izvršba.
pridobitev lastninske pravice – solastna nepremičnina – adaptacija – gradnja na tujem svetu – izločitev dela zapuščine
Solastnik na podlagi izvršenih adaptacij pridobi večji delež na nepremičnini le, če je med njimi obstajal dogovor o večjem solastniškem deležu. Soglasje ostalih solastnikov za adaptacijo ne zadostuje.
Lastninsko pravico na podlagi pravila o gradnji na tujem svetu (25. čl. ZTLR) je mogoče pridobiti, če gre za nov del objekta ali za spremenjeno identiteto zgradbe. Za gradnjo na tujem svetu, kjer bi bil odločilen obseg vlaganj, pa ne gre v primeru obnavljanja hiše, katere solastnik je vlagatelj.
Zatrjevanje, da je tožnica z zapustnikom živela v isti hiši in da se je z njim dobro razumela, ne predstavlja skupnega življenja z zapustnikom, na podlagi katerega bi lahko zahtevala izločitev dela premoženja na podlagi 32. čl. ZD.
ZOZP člen 38, 41, 38, 41. ZPP člen 212, 214, 214/1, 212, 214, 214/1.
navajanje dejstev in dokazov - trditveno in dokazno breme - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - substancirano prerekanje - dokazovanje
Splošna dikcija da 'stranka prereka navedbe tožene stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja' v skladu z uveljavljeno sodno prakso ne predstavlja konkretiziranega zanikanja dejstva; dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana.
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (paragraf 418 ODZ) je okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Ugotovitev sodišča, da je pravni prednik tožnika za gradnjo hiše pridobil lastnikovo soglasje ter da je bilo tako pravnim prednikom kot samemu tožniku znano, da je zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča vpisan nekdo drug, izključuje njihovo dobrovernost.
V primeru, ko lastnik zgradbe in lastnik zemljišča nista ista, z dnem uveljavitve SPZ zgradba postane del zemljišča, lastnik zgradbe pa pridobi stavbno pravico (2. odst. 271. čl. SPZ). Glede na to, da tožnik ni postavil temu ustreznega zahtevka, navedena pravna podlaga ne pride v poštev.
ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. ZOR člen 372, 372/2, 421, 422, 372, 372/2, 421, 422. ZPP člen 212, 214, 212, 214.
zastaranje anuitet - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki jih stranka ne zanika
Za anuitete v smislu citiranega zakonskega določila morajo biti kumulativno (hkrati) izpolnjeni trije pogoji (anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake, zajemati pa morajo glavnico in obresti). Prav na te konkretne elemente abstraktnega dejanskega stanu iz drugega odstavka 372. člena ZOR, ki ločujejo anuitete od navadnih obročnih odplačil, se je toženka v ugovoru zastaranja izrecno sklicevala v povezavi s splošnimi pravili o solidarni odgovornosti, predvsem 421. členom ZOR (pripoznava dolga z delnim plačilom obveznosti enega od solidarnih zavezancev nima učinka v razmerju do drugega) in 422. členom (zastaranje obveznosti, ki je pretrgano v razmerju do enega solidarnega dolžnika, teče naprej za druge zavezance iz takšnega razmerja). Delno plačilo enega od solidarnih dolžnikov (S.Č.) v razmerju do toženke ni učinkovalo kot pripoznava dolga in ni vplivalo na tek zastaranja njene obveznosti.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).
ZTPDR člen 73. ZDR člen 182. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vzgoja in izobraževanje – plača – napredovanje v višji plačni razred – odškodninska odgovornost delodajalca – obveščanje delavcev
Ob ugotovitvi, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je ob izdaji odločbe o napredovanju v plačne razrede tožnico razporedila v nižjo tarifno skupino (kar je bilo skladno s tedaj veljavno zakonodajo), ni podana njena odškodninska odgovornost, četudi tožnice o njenih pravicah in o spremembi zakonodaje ni zadostno obveščala.
ZTLR člen 54, 54. ZPP člen 213, 213/2, 298, 298/3, 213, 213/2, 298, 298/3.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje - tožba na ugotovitev služnosti - dokazni sklep - vezanost sodišča na dokazni sklep
Če ima tožnik možnost dostopa do gospodujočega zemljišča drugje in če ni bilo dejanske potrebe za vtoževano hojo, to na priposestvovanje služnostne pravice hoje ne vpliva. Po 54. členu v času zatrjevanega teka dobe za priposestvovanje služnostne pravice hoje veljavnega ZTLR je namreč bil edini pogoj (pravnorelevantno dejstvo) za priposestvovanje služnostne pravice dejansko 20-letno izvrševanje služnosti, čemur lastnik služne stvari ni nasprotoval, lastnik gospodujoče stvari pa ni zlorabljal zaupanja lastnika ali posestnika služne stvari, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo in da služnost ni bila dovoljena do preklica.
postopek za ureditev meje - prepozna dopolnitev pritožbe - dodelitev statusa nasprotnega udeleženca - prijava udeležbe formalnega udeleženca - ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - superficies solo cedit - priposestvovanje
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu. Če se sklicuje na dogovor, originarne pridobitve ni. Lastninska pravica na podlagi dogovora (pogodbe) se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Tisti, ki je vedel, da gradi na tujem zemljišču, ne more postati dobroveren, čeprav se lastnik gradnji ni uprl.
Med dedinjama je prišlo do sklenitve dednega dogovora, ki je bil povzet v sklepu o dedovanju in ima zato moč sodne poravnave.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Tožena stranka je najpozneje z vročitvijo tožbe izvedela, da je po sklepu o dedovanju tožeča stranka aktivno legitimirana zahtevati dolg sedaj pokojnega kreditodajalca.
Določbo 158. člena je treba razlagati ozko. Pravilo je, da tožnik, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema od tega pravila pa je le izpolnitev zahtevka iz tožbe.
aktivno formalno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - sodne takse
Če so stranke v razmerju aktivnega formalnega sosporništva, gre za tri različne tožbe in tako za tri različne sodbe, zato se v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 2 ZST posebej plača sodna taksa za vsako sodbo.