ZPDI člen 11.a, 11.a/1. ZPP člen 183, 183/1, 183/1-2, 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-14.
stroški izobraževanja – ustrezna zaposlitev – pogodba o zaposlitvi za določen čas – nasprotna tožba – pobot – izrek sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker je bila tožnica kot sodniška pripravnica zavezana po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem – eno leto, ni bila dolžna sprejeti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, krajši od enega leta. Zaradi odklonitve takšne neustrezne zaposlitve toženi stranki ni dolžna vrniti stroškov izobraževanja.
Tožena stranka je vložila nasprotno dajatveno tožbo ter pri svojem zahtevku vztrajala v celoti, pri čemer ugovora pobotanja svoje terjatve s terjatvijo tožnice ni uveljavljala, zaradi česar bi bilo potrebno tako o zahtevku po tožbi kot o zahtevku po nasprotni tožbi odločiti z dajatveno sodbo. Sodišče prve stopnje, ki je kljub temu oblikovalo tročlenski izrek sodbe ter izvedlo medsebojno pobotanje terjatev, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je takšen izrek neustrezen, nerazumljiv in pomanjkljiv.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper pravnomočni sklep o izvršbi
ZIZ v 56. členu omogoča dolžniku vložitev ugovora zoper pravnomočen sklep o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dejstvi, ki jih v ugovoru uveljavljata dolžnika, se nanašata na samo terjatev - njen obstoj oziroma višino in sta nastopili po izvršljivosti odločbe - sklepa o izvršbi opr. št. v zvezi s popravkom sklepa - izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila v obravnavanem postopku dovoljena izvršba.
povrnitev škode, izplačane delavcu - škoda zaradi nezakonite prekinitve delovnega razmerja - krivdna odgovornost pri ugotavljanju delavčeve (zavarovančeve) zmožnosti za delo
O višini nematerialne škode za katero odgovarja povzročitelj (ZZZS) se ne more dogovarjati oziroma skleniti poravnave tretji - to je danem primeru tožeča stranka (delodajalec). V kolikor ne pride do izvensodnega sporazuma med povzročiteljem in oškodovancem (delavcem), lahko višino denarne škode za duševne bolečine, razžalitev in podobno (člen 179 Obligacijskega zakona - OZ) ugotovi le sodišče po izvedenem postopku. Zato dogovor in izplačilo med tožnico in njenim delavcem ni pravna podlaga za odškodninski zahtevek tožnice do tožene stranke.
enoosebna družba - vpis odločitev v knjigo sklepov - učinkovanje odločitev - izročitev knjige sklepov
Glede na veljavno zakonsko ureditev ne zadošča dejstvo, da je edini družbenik odločil o nekem vprašanju, ki se tiče družbe (505. čl. ZGD-1), ampak je za pravno učinkovanje odločitve potreben še vpis njegove odločitve v knjigo sklepov, saj 1. odst. 526. čl. ZGD-1 določa, da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
model - kršitev modela - nov videz izdelka – cestna ograja - tehnične značilnosti izdelka – ugovor poprejšnje uporabe odela – seznanjen uporabnik
Oblikovna značilnost je pogojena s tehnično funkcijo samo v tistem primeru, ko tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovane izvedbe.
Tretja oseba v postopku, v katerem nosilec pravice uveljavlja izključnost pravice (tožba zaradi kršitve pravic po 121. členu ZIL-1), ne more uspeti zgolj z ugovori glede dejstev, ki bi bili lahko podlaga ničnostnega zahtevka. Edini ugovor izven okvira vprašanja obstoja kršitve pravice v smislu 2. odst. 37. člena ZIL-1, s katerim bi tretja oseba lahko uspela, je ugovor poprejšnje uporabe modela iz 4. odst. 37. člena ZIL-1.
Kot seznanjenega uporabnika je potrebno šteti potencialnega kupca, na katerega meri imetnik pravice iz modela na ta način, da s svojim estetskim in vizuelnim učinkom vtisne v spomin videz izdelka in na ta način nanj deluje v smeri odločitve o nakupu tovrstnega izdelka. V tem je tudi ekonomska funkcija modela kot pravice. Kot seznanjenega uporabnika pa je potrebno šteti tistega potencialnega kupca, ki se po eni strani zaveda namembnosti posameznega izdelka, hkrati pa je sposoben zaznati distinktivni učinek posameznih oblikovnih značilnosti na videz izdelka.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).
gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost
Temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (paragraf 418 ODZ) je okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Ugotovitev sodišča, da je pravni prednik tožnika za gradnjo hiše pridobil lastnikovo soglasje ter da je bilo tako pravnim prednikom kot samemu tožniku znano, da je zemljiški knjigi kot lastnik zemljišča vpisan nekdo drug, izključuje njihovo dobrovernost.
V primeru, ko lastnik zgradbe in lastnik zemljišča nista ista, z dnem uveljavitve SPZ zgradba postane del zemljišča, lastnik zgradbe pa pridobi stavbno pravico (2. odst. 271. čl. SPZ). Glede na to, da tožnik ni postavil temu ustreznega zahtevka, navedena pravna podlaga ne pride v poštev.
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.
Določbo 158. člena je treba razlagati ozko. Pravilo je, da tožnik, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema od tega pravila pa je le izpolnitev zahtevka iz tožbe.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
ZTPDR člen 73. ZDR člen 182. OZ člen 131. ZOR člen 154.
vzgoja in izobraževanje – plača – napredovanje v višji plačni razred – odškodninska odgovornost delodajalca – obveščanje delavcev
Ob ugotovitvi, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je ob izdaji odločbe o napredovanju v plačne razrede tožnico razporedila v nižjo tarifno skupino (kar je bilo skladno s tedaj veljavno zakonodajo), ni podana njena odškodninska odgovornost, četudi tožnice o njenih pravicah in o spremembi zakonodaje ni zadostno obveščala.
ZTLR člen 54, 54. ZPP člen 213, 213/2, 298, 298/3, 213, 213/2, 298, 298/3.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje - tožba na ugotovitev služnosti - dokazni sklep - vezanost sodišča na dokazni sklep
Če ima tožnik možnost dostopa do gospodujočega zemljišča drugje in če ni bilo dejanske potrebe za vtoževano hojo, to na priposestvovanje služnostne pravice hoje ne vpliva. Po 54. členu v času zatrjevanega teka dobe za priposestvovanje služnostne pravice hoje veljavnega ZTLR je namreč bil edini pogoj (pravnorelevantno dejstvo) za priposestvovanje služnostne pravice dejansko 20-letno izvrševanje služnosti, čemur lastnik služne stvari ni nasprotoval, lastnik gospodujoče stvari pa ni zlorabljal zaupanja lastnika ali posestnika služne stvari, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo in da služnost ni bila dovoljena do preklica.
ugotovitev dedičev - zunajzakonska skupnost - zaslišanje domnevnih dedičev
V skladu s 162. členom ZD mora v zapuščinskem postopku sodišče med drugim ugotoviti, kdo so pokojnikovi zakoniti oz. oporočni dediči, v skladu s petim odstavkom 207. člena ZD pa lahko zapuščinsko sodišče, če dvomi, da bi bil tisti, ki zahteva dediščino na podlagi zakona, edini ali najbližji pokojnikov sorodnik, zasliši tudi osebe, za katere misli, da bi utegnile imeti enako ali močnejšo pravico do dediščine. Ena izmed glavnih nalog zapuščinskega postopka je tako ravno ugotovitev dedičev zapustnika in drugih oseb, ki jim gre kaka pravica iz zapuščine, med katere se nato (na podlagi zakona ali na podlagi oporoke) razdeli zapustnikova zapuščina.
SPZ člen 43, 43/2, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460. OZ člen 82, 82/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pogoji za priposestovanje - dobrovernost - sprememba zakonodaje
Če so se pogoji za priposestvovanje iztekli pred 1.1.2003, je treba pri odločanju uporabiti določila ZTLR. Po 266. čl. SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ (1.1.2003), v veljavi z vsebino, kot jo določa SPZ. To velja tudi za stvarne pravice, pri katerih se pogoji za pridobitev spreminjajo. Priposestvovalna doba in pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pa so se s SPZ glede na prejšnjo ureditev spremenili.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058505
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/2, 42b, 71, 71/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
izvršitev tuje sodne odločbe - evropski izvršilni naslov - razglasitev izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti - nesporni zahtevek - eksekvatura
Pravno zmotno je stališče upnika, da za izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo italijansko sodišče, zadošča predložitev sodbe oz. sodne odredbe v prevodu v slovenskem jeziku. Na podlagi Bruseljske uredbe I bi moral namreč najprej pri pristojnem okrožnem sodišču doseči razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe, nato pa bi lahko na podlagi tuje sodne odločbe s potrdilom o izvršljivosti v skladu z Bruseljsko uredbo I predlagal izvršbo zoper dolžnika.
Na priloženem obrazcu ni izpolnjena rubrika pod točko št. 8, s katero bi bilo potrjeno, da je izdana sodba v zvezi z nespornim zahtevkom na podlagi člena 3 (1) UEIN, zato te uredbe ni mogoče uporabiti.
Pobotni ugovor ni nasprotni tožbeni zahtevek in ga zato v stroškovnem smislu, v skladu s prevladujočo sodno prakso, tudi ni mogoče obravnavati pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha.