redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – sprememba delodajalca
Tožena stranka se je z razlogom za odpoved seznanila, ko je bila dolžna kot delodajalec prevzemnik tožnico poklicati na delo. Ker potrebe po njenem delu ni bilo in ker je odpoved podala v roku 30 dni, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
vojak – plača – odločba delodajalca – ugovor – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica zoper sklep o določitvi plače ni vložila ugovora, tako da je sklep postal dokončen in pravnomočen. V spornem obdobju je s tem sklepu določeno plačo tudi prejemala, zaradi česar njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – stroški postopka
Čeprav je bilo tožniku v odpovedi očitanih 11 kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, utemeljene pa so bile le 4 kršitve, je glede na težo kršitev in glede na to, da so odnosi med strankama skrhani, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnost člen 20, 20/2, 20/2-2.
jubilejna nagrada – delovna doba – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pri odločanju o pravici do jubilejne nagrade je potrebno upoštevati tudi delovno dobo, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo), ne glede na to, da se je v času sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja z namenom zmanjšanja škode za določen čas zaposlila pri drugem delodajalcu (nato pa se je vrnila na delo k toženi stranki).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - obrazloženost ugovora
Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, iz ugovora pa je jasno, da je smiselno predlagal tudi lastno zaslišanje. Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede dokaznih sredstev (tako Ustavno sodišče RS, Up 854/05). Neobrazložen bi bil samo tak ugovor, ki ne bi navajal nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne bi vseboval nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2. ZOR člen 372, 372/2, 421, 422, 372, 372/2, 421, 422. ZPP člen 212, 214, 212, 214.
zastaranje anuitet - trditveno in dokazno breme - dejstva, ki jih stranka ne zanika
Za anuitete v smislu citiranega zakonskega določila morajo biti kumulativno (hkrati) izpolnjeni trije pogoji (anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake, zajemati pa morajo glavnico in obresti). Prav na te konkretne elemente abstraktnega dejanskega stanu iz drugega odstavka 372. člena ZOR, ki ločujejo anuitete od navadnih obročnih odplačil, se je toženka v ugovoru zastaranja izrecno sklicevala v povezavi s splošnimi pravili o solidarni odgovornosti, predvsem 421. členom ZOR (pripoznava dolga z delnim plačilom obveznosti enega od solidarnih zavezancev nima učinka v razmerju do drugega) in 422. členom (zastaranje obveznosti, ki je pretrgano v razmerju do enega solidarnega dolžnika, teče naprej za druge zavezance iz takšnega razmerja). Delno plačilo enega od solidarnih dolžnikov (S.Č.) v razmerju do toženke ni učinkovalo kot pripoznava dolga in ni vplivalo na tek zastaranja njene obveznosti.
roki - naroki - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda stranke - zatrjevane napake sodišča
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamude stranke. Napak, za katere stranke trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
pridobitev lastninske pravice – solastna nepremičnina – adaptacija – gradnja na tujem svetu – izločitev dela zapuščine
Solastnik na podlagi izvršenih adaptacij pridobi večji delež na nepremičnini le, če je med njimi obstajal dogovor o večjem solastniškem deležu. Soglasje ostalih solastnikov za adaptacijo ne zadostuje.
Lastninsko pravico na podlagi pravila o gradnji na tujem svetu (25. čl. ZTLR) je mogoče pridobiti, če gre za nov del objekta ali za spremenjeno identiteto zgradbe. Za gradnjo na tujem svetu, kjer bi bil odločilen obseg vlaganj, pa ne gre v primeru obnavljanja hiše, katere solastnik je vlagatelj.
Zatrjevanje, da je tožnica z zapustnikom živela v isti hiši in da se je z njim dobro razumela, ne predstavlja skupnega življenja z zapustnikom, na podlagi katerega bi lahko zahtevala izločitev dela premoženja na podlagi 32. čl. ZD.
Določbo 158. člena je treba razlagati ozko. Pravilo je, da tožnik, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranki pravdne stroške, izjema od tega pravila pa je le izpolnitev zahtevka iz tožbe.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
Pobotni ugovor ni nasprotni tožbeni zahtevek in ga zato v stroškovnem smislu, v skladu s prevladujočo sodno prakso, tudi ni mogoče obravnavati pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 261, 261/1, 261/3. ZPP člen 254. ZVZD člen 33, 33/2, 33/4. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 16, 16/2. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen člen 8, 8/1.
invalidnost - kategorija invalidnosti
Tožnica je bila glede na ugotovljene zdravstvene težave do izdaje dokončne odločbe tožene stranke sposobna opravljati svoje delo brez omejitev v polnem delovnem času in pri njej invalidnost ni podana.
V kolikor je upnik po sodišču napoten, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku, in če takšno tožbo vloži v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o napotitvi na pravdo, se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (390. člen ZPP).
postopek za ureditev meje - prepozna dopolnitev pritožbe - dodelitev statusa nasprotnega udeleženca - prijava udeležbe formalnega udeleženca - ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.
predlagalni delikt – nadaljevanje postopka v primeru oškodovančeve smrti – umik predloga za pregon
Če oškodovanec, ki ni stranka, umre med kazenskim postopkom, ki se vodi za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na njegov predlog, to ni ovira za nadaljevanje postopka po obtožbi državnega tožilca, razen če po smrti oškodovanca katerakoli oseba iz 55. čl. ZKP umakne predlog za pregon, kar ima za posledico ustavitev kazenskega postopka oziroma izdajo zavrnilne sodbe. Upravičenci za umik predloga za pregon po smrti oškodovanca pa so taksativno našteti v 55. čl. ZKP, njihov krog pa je ožji od kroga upravičencev, ki se smejo pritožiti v korist obdolženca.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).