ugovor po izteku roka - ugovor zoper pravnomočni sklep o izvršbi
ZIZ v 56. členu omogoča dolžniku vložitev ugovora zoper pravnomočen sklep o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v (rednem) ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dejstvi, ki jih v ugovoru uveljavljata dolžnika, se nanašata na samo terjatev - njen obstoj oziroma višino in sta nastopili po izvršljivosti odločbe - sklepa o izvršbi opr. št. v zvezi s popravkom sklepa - izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila v obravnavanem postopku dovoljena izvršba.
vojak – plača – odločba delodajalca – ugovor – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica zoper sklep o določitvi plače ni vložila ugovora, tako da je sklep postal dokončen in pravnomočen. V spornem obdobju je s tem sklepu določeno plačo tudi prejemala, zaradi česar njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače ni utemeljen.
Če se tožeča stranka v tožbenih trditvah sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, že iz teh njenih trditev izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že iz tega razloga predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Ne glede na to, da je bil preklic 13. skupščine objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2008 šele 25. 1. 2008, torej po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka, ta objava ne more vplivati na to, da preklic 13. skupščine s strani stečajnega upravitelja tedaj, ko je pravno veljavno svojo vlogo še opravljal, ne bi bil pravilen.
model – obseg zaščite – funkcionalne oblikovne značilnosti - seznanjen uporabnik
Ne morejo se zaščititi le tiste značilnosti izgleda, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo, torej da je določena oblika izdelka ali dela izdelka edina (nenadomestljiva z drugačno obliko) in le takšna zagotavlja zahtevano funkcionalnost izdelka, ko torej tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovne izvedbe.
Seznanjen uporabnik je tisti potencialni kupec, na katerega meri imetnik pravice iz modela oz. oseba, ki je stalen uporabnik predmetov, ki so take vrste kot (izdelek, katerega oblikovne značilnosti so zaščitene kot) model. To je oseba, h kateri je model usmerjen in ki je seznanjena s tem, kaj je na trgu in kaj je bilo na trgu v nedavni preteklosti ter seznanjena s trendi izdelka. To je nekdo z bolj specifičnimi znanji o relevantnem trgu, kot na primer trgovec na drobno ali kaka druga oseba, ki trguje z relevantnim produktom.
Obseg zaščite modela, ki je relevanten za primerjanje celostnega vtisa modela in izdelka domnevnega kršitelja, je definiran z odločbo o registraciji modela. Od zaščitne strategije prijavitelja pa je odvisno, ali bo registriral model kot cel izdelek, domnevajoč da bo avtomatsko pokrival dele le-tega ali cel izdelek, pri čemer bo izrecno določil, za kateri del išče zaščito ali samo posamezne dele izdelka.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – stroški postopka
Čeprav je bilo tožniku v odpovedi očitanih 11 kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, utemeljene pa so bile le 4 kršitve, je glede na težo kršitev in glede na to, da so odnosi med strankama skrhani, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
KZ člen 254, 254/1, 254/3, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 283, 283.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - namen ugovornega postopka - predmet presoje
Predmet presoje v t.i. ugovornem postopku ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki je v posameznem primeru lahko (formalno ali vsebinsko) takšno, da bodisi opravičuje ali ne opravičuje vložitve obtožnice.
ZTLR člen 54, 54. ZPP člen 213, 213/2, 298, 298/3, 213, 213/2, 298, 298/3.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje - tožba na ugotovitev služnosti - dokazni sklep - vezanost sodišča na dokazni sklep
Če ima tožnik možnost dostopa do gospodujočega zemljišča drugje in če ni bilo dejanske potrebe za vtoževano hojo, to na priposestvovanje služnostne pravice hoje ne vpliva. Po 54. členu v času zatrjevanega teka dobe za priposestvovanje služnostne pravice hoje veljavnega ZTLR je namreč bil edini pogoj (pravnorelevantno dejstvo) za priposestvovanje služnostne pravice dejansko 20-letno izvrševanje služnosti, čemur lastnik služne stvari ni nasprotoval, lastnik gospodujoče stvari pa ni zlorabljal zaupanja lastnika ali posestnika služne stvari, služnosti ni izvrševal s silo ali zvijačo in da služnost ni bila dovoljena do preklica.
Med dedinjama je prišlo do sklenitve dednega dogovora, ki je bil povzet v sklepu o dedovanju in ima zato moč sodne poravnave.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Tožena stranka je najpozneje z vročitvijo tožbe izvedela, da je po sklepu o dedovanju tožeča stranka aktivno legitimirana zahtevati dolg sedaj pokojnega kreditodajalca.
Če je v izreku navedena tako dolžina kot širina ustanovljene nujne poti, identifikacija parcele, po kateri le-ta poteka, ter je podano glede njenega natančnejšega poteka sklicevanje na sicer po tej trasi že obstoječo pot, ki je hkrati edina že obstoječa pot od javne ceste preko navedenih nepremičnin do nepremičnine predlagateljev, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno in enoznačno opredeljen.
Skupaj z opisanim potekom nujne poti po že obstoječi poti, s katerim se skica o poteku nujne poti, ki je sestavni del sklepa, sklada in dopolnjuje, je potek ustanovljene nujne poti dovolj natančno opredeljen.
Načelna prepoved ustanovitve nujne poti skozi ograjena dvorišča ni absolutna, saj je potrebno v vsakem primeru posebej ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati interese lastnika zemljišča, ki nujno pot potrebuje, in lastnika potencialnega služečega zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala.
ZST člen 6, 6/1-3, 6, 6/1-3. ZPP člen 105a, 105a/3, 343/2, 105a, 105a/3, 343/2.
stroški postopka - sodne takse - postopek s pritožbo - procesna predpostavka za obravnavo pritožbe - dokazilo o plačilu - pravočasnost plačila
Iz pojasnila banke izhaja, da je tožnik nalog za plačilo sodne takse oddal zadnji dan plačilnega roka ob 21.10 uri izven urnika plačilnega prometa banke. Izrecno je bil zato opozorjen, da bo nalog izvršen naslednji delovni dan in se je strinjal s prevalutacijo naloga, saj sicer banka naloga ne bi izvedla. Tožnik se po oceni pritožbenega sodišča zato ne more sklicevati, da je plačilo sodne takse opravil pravočasno, saj je bil seznanjen, da to ne bo izvedeno v roku, ki ga je za plačilo sodne takse določilo sodišče.
ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporabnina - dogovor o uporabi solastne stvari - neupravičena obogatitev
Dogovor o načinu izvrševanja solastnine je pravni posel in če je tožnik uporabljal sporne nepremičnine na podlagi tega spornega pravnega posla (s katerim plačilo uporabnine ni bilo dogovorjeno), tožbeni zahtevek ne more temeljiti na določbah neupravičene pridobitve, ne more biti verzijski zahtevek.
ZTLR člen 36, 36. ZD člen 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5, 132, 132/1, 141, 213, 213/4, 213/5. ZPP člen 196, 196. SPZ člen 41, 41.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - napotitev na pravdo - sklep o dedovanju - učinek pravnomočnosti sklepa - dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - sosporniki - enotni sosporniki - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Kljub pravnomočni odločitvi o dedovanju zapuščine tožnik kot dedič, kolikor je tak zahtevek uveljavljal že v zapuščinskem postopku, s tožbo lahko zahteva izročitev zapuščine, ki mu pripada iz naslova dedovanja. Tožnik zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim).
Če stranka po opominu sodišča poravna vse naložene obveznosti glede plačila sodne takse, sodišče pa naknadno ugotovi, da taksa še vedno ni v celoti poravnana, ni mogoče ustaviti postopka iz razloga, ker sodna taksa ni plačana.
postopek za ureditev meje - prepozna dopolnitev pritožbe - dodelitev statusa nasprotnega udeleženca - prijava udeležbe formalnega udeleženca - ustavitev postopka
Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.
Pobotni ugovor ni nasprotni tožbeni zahtevek in ga zato v stroškovnem smislu, v skladu s prevladujočo sodno prakso, tudi ni mogoče obravnavati pri ugotavljanju deleža pravdnega uspeha.
aktivno formalno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - sodne takse
Če so stranke v razmerju aktivnega formalnega sosporništva, gre za tri različne tožbe in tako za tri različne sodbe, zato se v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 2 ZST posebej plača sodna taksa za vsako sodbo.