ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1, 171/2, 179. ZVZD člen 5, 5/1, 43.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Ker je bilo mogoče na podlagi izpovedb prič in iz listinske dokumentacije ugotoviti, da so bili pri tožencu kršeni predpisi o varnosti in zdravju pri delu, določitev sodnega izvedenca s tega področja ni bila potrebna.
Dejstvo, da so tožnik in ostali delavci delali brez zaščitnih sredstev in na drugem koncu strehe, kot je odredil toženec, dokazuje, da toženec ni izvajal ustreznega nadzora na delom in da dela ni organiziral, tako da ne bi prišlo do nesreče. Zaradi tega je podana njegova krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel. Odgovornosti je razbremenjen za 20 %, kolikor znaša tožnikov prispevek k nastanku škode, saj je delo opravljal že dalj časa in je moral vedeti, kako se ga varno opravi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Tožnik je po končanem konservativnem zdravljenju iskal zdravniško pomoč pri različnih strokovnjakih, pri čemer se na koncu zdravniški konzilij ortopedov ni odločil z osteotomijo poškodovanega kolena zaradi velike verjetnosti slabega rezultata, vodilni strokovnjaki iz tega področja pa so v nadaljnjih 10 letih predvideli zgolj možnosti konservativne terapije in rehabilitacije ter vstavitev plastičnega kolena. Glede na navedeno je treba šteti, da so bile izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, četudi so te v tehničnem smislu obstajale. Izpolnjeni so pogoji, po katerih je tožnik upravičen do zdravljenja oz. povračila stroškov za opravljene zdravstvene storitve v Avstriji.
vknjižba lastninske pravice - predznamba lastninske pravice
Čeprav se je obravnavani postopek začel po dnevu, od katerega učinkuje zaznamba, ta na odločitev ni mogla imeti vpliva, ker je za odločanje o vknjižbi v vrstnem redu predznamovane pravice odločilno stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje predznamba te pravice. Tedaj pa, kljub temu da je bil sklep o začasni odredbi že izdan, zemljiškoknjižno sodišče o njem še ni bilo obveščeno in postopek za vpis zaznambe še ni bil začet.
ZZK-1 člen 234, 234/5, 234/6, 236, 234, 234/5, 234/6, 236.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka - odločanje o začetku postopka - potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka
Po določilu 5. odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) mora predlagatelj predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, priložiti potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
model – obseg zaščite – funkcionalne oblikovne značilnosti - seznanjen uporabnik
Ne morejo se zaščititi le tiste značilnosti izgleda, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo, torej da je določena oblika izdelka ali dela izdelka edina (nenadomestljiva z drugačno obliko) in le takšna zagotavlja zahtevano funkcionalnost izdelka, ko torej tehnične značilnosti ne dopuščajo odmika od določene oblikovne izvedbe.
Seznanjen uporabnik je tisti potencialni kupec, na katerega meri imetnik pravice iz modela oz. oseba, ki je stalen uporabnik predmetov, ki so take vrste kot (izdelek, katerega oblikovne značilnosti so zaščitene kot) model. To je oseba, h kateri je model usmerjen in ki je seznanjena s tem, kaj je na trgu in kaj je bilo na trgu v nedavni preteklosti ter seznanjena s trendi izdelka. To je nekdo z bolj specifičnimi znanji o relevantnem trgu, kot na primer trgovec na drobno ali kaka druga oseba, ki trguje z relevantnim produktom.
Obseg zaščite modela, ki je relevanten za primerjanje celostnega vtisa modela in izdelka domnevnega kršitelja, je definiran z odločbo o registraciji modela. Od zaščitne strategije prijavitelja pa je odvisno, ali bo registriral model kot cel izdelek, domnevajoč da bo avtomatsko pokrival dele le-tega ali cel izdelek, pri čemer bo izrecno določil, za kateri del išče zaščito ali samo posamezne dele izdelka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – sprememba delodajalca
Tožena stranka se je z razlogom za odpoved seznanila, ko je bila dolžna kot delodajalec prevzemnik tožnico poklicati na delo. Ker potrebe po njenem delu ni bilo in ker je odpoved podala v roku 30 dni, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZDSS-1 člen 41.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – stroški postopka
Čeprav je bilo tožniku v odpovedi očitanih 11 kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, utemeljene pa so bile le 4 kršitve, je glede na težo kršitev in glede na to, da so odnosi med strankama skrhani, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
Menica po vpogledu je plačljiva, kakor hitro se predloži. Predložiti pa jo je treba v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Ker je torej tožeča stranka kot imetnica menice zamudila predložiti menico akceptantu v plačilo v enoletnem roku, je izgubila vse svoje pravice iz tega naslova do vseh podpisnikov menice, razen do akceptanta.
OZ člen 199, 200, 204. SPZ člen 115, 116, 117, 118, 119.
stroški upravljanja – nujna gestija
Nujna gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, tako ne sodi v pojem nujne gestije.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - obrazloženost ugovora
Dolžnik je ugovarjal zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, iz ugovora pa je jasno, da je smiselno predlagal tudi lastno zaslišanje. Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede dokaznih sredstev (tako Ustavno sodišče RS, Up 854/05). Neobrazložen bi bil samo tak ugovor, ki ne bi navajal nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne bi vseboval nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.
Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnost člen 20, 20/2, 20/2-2.
jubilejna nagrada – delovna doba – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Pri odločanju o pravici do jubilejne nagrade je potrebno upoštevati tudi delovno dobo, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo), ne glede na to, da se je v času sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja z namenom zmanjšanja škode za določen čas zaposlila pri drugem delodajalcu (nato pa se je vrnila na delo k toženi stranki).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0007539
URS člen 26. ZGD člen 232, 232/2. ZOR člen 155, 18, 18/2, 154.
neposlovna odškodninska obveznost države – odškodninska odgovornost države - pridobitev lastninske pravice na delnici - vpis novega imetnika delnic v delniško knjigo
Tožeča stranka mora že v tožbeni trditveni podlagi (ki jo sicer lahko dopolni v pravočasno vloženih pripravljalnih vlogah) navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja materialnopravna posledica odškodninske odgovornosti po 26. členu Ustave. Šele, če iz njenih trditev izhaja materialnopravna posledica, lahko sodišče njenemu zahtevku ugodi (sklepčnost tožbenega zahtevka).
Tožeča stranka je postala lastnica delnic s podpisom pogodbe, saj za pridobitev lastninske pravice na delnici vpis novega imetnika delnic v delniško knjigo nima konstitutivnega, ampak le deklarativen učinek. Vpis v delniško knjigo ima pravni učinek le do družbe, saj pri imenskih delnicah velja za delničarja v razmerjih do družbe tisti, ki je kot delničar vpisan v delniško knjigo.
vojak – plača – odločba delodajalca – ugovor – dokončna in pravnomočna odločba
Tožnica zoper sklep o določitvi plače ni vložila ugovora, tako da je sklep postal dokončen in pravnomočen. V spornem obdobju je s tem sklepu določeno plačo tudi prejemala, zaradi česar njen tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače ni utemeljen.
ZGD člen 416. ZN člen 48. OZ člen 55, 55/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 17. InsO paragraf 80, 81.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - predpisana obličnost - ničnost pogodbe - učinkovanje posledic začetka stečajnega postopka - razpolaganje s predmetom stečajne mase
416. čl. ZGD predpisuje obliko notarskega zapisa za vsakršno odsvojitev poslovnega deleža, ne zgolj za njegovo prodajo.
izvršilni stroški - rok za uveljavljanje povračila stroškov
Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba petega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri se mora povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne pa kadarkoli v teku izvršilnega postopka oziroma kadarkoli do izteka 30-dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. 30-dnevni rok namreč predstavlja skrajni rok, v katerem se povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov še lahko zahteva in v primeru, če višina stroškov do izteka roka ni znana, upniku ugasne pravica zahtevati njihovo povračilo.
Če se tožeča stranka v tožbenih trditvah sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, že iz teh njenih trditev izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že iz tega razloga predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Ne glede na to, da je bil preklic 13. skupščine objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2008 šele 25. 1. 2008, torej po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka, ta objava ne more vplivati na to, da preklic 13. skupščine s strani stečajnega upravitelja tedaj, ko je pravno veljavno svojo vlogo še opravljal, ne bi bil pravilen.
Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (1946) člen 1.
vknjižba lastninske pravice - odvzeto premoženje - odvzem lastninske pravice - odvzem nepremičnine s strani okupatorja - vračanje premoženja - vrnitev nepremičnine na podlagi zakona
Premoženje odvzeto po nemškem okupatorju se vrne lastnikom ex lege.
enoosebna družba - vpis odločitev v knjigo sklepov - učinkovanje odločitev - izročitev knjige sklepov
Glede na veljavno zakonsko ureditev ne zadošča dejstvo, da je edini družbenik odločil o nekem vprašanju, ki se tiče družbe (505. čl. ZGD-1), ampak je za pravno učinkovanje odločitve potreben še vpis njegove odločitve v knjigo sklepov, saj 1. odst. 526. čl. ZGD-1 določa, da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.