S poroštveno izjavo se porok drugi strani, to je upniku, neodplačno zaveže, da bo jamčil za tujo obveznost. Namen določbe 998. člena ZOR je v tem, da poroka posebej varuje. Sodišče je na podlagi vsebine poroštvene izjave pravilno zaključilo, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze. Bistveni elementi obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo, so višina obveznosti, njena zapadlost in obresti.
odškodnina - prometna nesreča - nalet medveda - višina odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - stroški postopka - začetek teka zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo - povrnitev stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Do stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo bi bila tožeča stranka upravičena le v primeru, če bi ga naslovila na stranko, ki je v odškodninski pravdi tudi pasivno legitimirana.
Toženec v Republiki Sloveniji nima bivališča, imel pa je še po vložitvi tožbe stalno bivališče v Ljubljani, torej na naslovu, s katerega se je pošta vračala z oznako "preseljen". Sodišče ni dolžno in ne more sprožiti ustreznega upravnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali toženec dejansko prebiva na naslovu, na katerem je imel prijavljeno stalno prebivališče, ali pa je morebiti prišlo do spremembe bivališča, ki ga toženec ni pravilno prijavil glede na določbe Zakona o prijavi prebivališča.
Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3, 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3. ZNP člen 35, 35/2, 119, 126.
stroški postopka - stroški sodnih taks
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).
S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.
Ker toženec ni posredno ali neposredno motil služnostne pravice tožnika, niti mu motilno dejanje ne prinaša nikakršnih koristi, saj ni lastnik služečega zemljišča, niti nima kakšnega (samostojnega) pravnega naslova za izvrševanje posesti na služečem zemljišču (npr. najemne pogodbe), je ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 190, 206, 206, 16, 154, 154/1, 190. ZPP člen 285, 286, 285, 286.
pravno relevantna vzročna zveza - popolna odškodnina - materialno procesno vodstvo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbena novota
V skladu z zakonom je oškodovanec upravičen do povrnitve celotne odškodnine (190. člen ZOR), torej tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel z ukrepi za preprečevanje nadaljnje škode. Vendar pa morajo biti oškodovančevi ukrepi vsaj teoretično sposobni preprečiti nadaljnjo škodo, ki izvira oziroma je v vzročni zvezi z ugotovljenimi nedopustnimi ravnanji oškodovalca, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
ODZ paragraf 1470. ZTLR člen 49, 49/2, 54. SPZ člen 215, 217. ZZK-1 člen 19, 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost - služnost na delu nepremičnine - nastanek služnosti s priposestvovanjem - nastanek služnosti s pravnim poslom - oblikovanje tožbenega zahtevka na priposestvovanje služnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka za pravnoposlovno pridobitev služnosti - vknjižba stvarne služnosti
Za vknjižbo stvarne služnosti v zemljiško knjigo ne zadošča zgolj opredelitev vrste pravice, temveč je potrebno v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri določitvi vsebine služnosti natančno opisati.
Priposestvovanje (služnosti) nastopi po volji samega zakona, ko so zanj izpolnjeni pogoji, zato tožbeni zahtevek v takem primeru ne obsega tudi dajatvenega dela, s katerim bi se od nasprotne stranke terjala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Kadar se vtožuje pravnoposlovna pridobitev služnosti, tožbeni zahtevek obsega le zahtevo na izstavitev intabulacijske klavzule, ne pa tudi na ugotovitev obstoja pravice, saj služnost v tem primeru nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa že s pravnomočno sodno odločbo.
Z dnem uveljavitve ZSKZ (11.3.1993) so kmetijska zemljišča, ki niso bila olastninjena po drugih zakonih, postala last Republike Slovenije. Vknjižba pravic se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Za ugotovitev obstoja pravice je zato vedno pasivno legitimirana oseba, ki je vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni lastnik), to pa je v obravnavanem primeru Republika Slovenija in ne tožena stranka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sicer res upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so last RS, v postopku ugotavljanja lastninske pravice pa ni stvarno legitimiran.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da so bile potrebe po delu začasno povečane, saj je začela s proizvodnjo novih izdelkov in je zato potrebovala razvoj novih tehnologij, je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito.
nujna pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - merila za določanje denarnega nadomestila za nujno pot
Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so po sodni praksi poleg škode, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, in zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine tudi število subjektov, ki uporabljajo takšno pot.
izvršitev tuje sodne odločbe – zakonske zamudne obresti – uporaba tujega prava – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Upnik bi lahko v skladu z načelom stroge formalne legalitete zahteval dovolitev izvršbe za znesek, kot se glasi v izvršilnem naslovu, z zakonskimi obrestmi v skladu s pravom države, ki je izvršilni naslov izdala. Glede na prevzem eura v Republiki Italiji v začetku leta 2002 bi moral terjatev izraziti v EUR z zakonskimi obrestmi, da bi bil njegov predlog skladen s sodbo italijanskega sodišča.
Upnik šele v pritožbi navaja, da je sicer uporabil besedno zvezo „zakonske zamudne obresti“, s tem pa ni mislil na slovenske obresti oz. na slovenski pravni termin, vendar višje sodišče tega ne sprejema glede na upnikove prejšnje navedbe in glede na predlagano izvršbo glavnične terjatve, izražene le v SIT.
Upnik je s tem, ko je predlagal izterjavo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi po slovenskem materialnem pravu, zahteval nekaj drugega, kot mu je bilo prisojeno z izvršilnim naslovom.
ZOR člen 388, 392, 392/3, 388, 392, 392/3. ZPP člen 180, 191, 191/2, 180, 191, 191/2.
razširitev tožbe na novega toženca - tožba - sprememba tožbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Če novi toženec ne privoli v razširitev tožbe nanj, razširitev tožbe pa vsebuje vse sestavine tožbe ter tožnikov predlog, naj se v primeru, da se novi toženec ne bo strinjal z razširitvijo tožbe nanj, šteje razširitev tožbe kot novo tožbo, zoper novega toženca, se šteje takšna razširitev tožbe kot nova tožba zoper tega toženca.
Z vložitvijo tožbe se zastaranje pretrga (člen 388 ZOR) in začne znova teči šele od dneva, ko je spor končan (člen 392/3 ZOR). Tožnica je spremenila tožbo, vendar pa to na zastaranje ne vpliva, saj je tožnica spremenila tožbo le v tem, da je tožencema naložila plačilo dela (že s tožbo) vtoževanega zneska (namesto njej) zakoncema A.. Tožnica s spremembo tožbe ni zahtevala plačila novega denarnega zneska, kar bi lahko imelo za posledico zastaranje novega zahtevka.
Sodišče s sodbo odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa tudi o nečem, kar ni zaobseženo v tožbenem zahtevku, pa četudi so o tem v tožbi podane navedbe.
Upravnik nima pravice terjati izpolnitev v zvezi s stroški upravljanja, četudi je stanovanje v solasti, od vsakega solastnika za celo stanovanje (solidarna odgovornost solastnikov).
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada, če iz pogodbe o upravljanju ne izhaja pooblastilo za to. Četudi bi upravnik v rezervni sklad vplačal sredstva, ki jih je bila dolžna plačati tožena stranka, s tem ni plačala nekaj namesto tožene stranke. V rezervni sklad vplačana sredstva so sredstva tistih, ki jih v ta namen vplačajo, le namensko so izločena na poseben račun.
odkup stanovanja – pravočasna zahteva za odkup stanovanja
Zahtevo za odkup stanovanja je bilo potrebno vložiti v prekluzivnem roku 2 let od uveljavitve SZ (123. čl. SZ), torej v obdobju od 19.10.1991 do 19.10.1993. Na stanovanju, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku, je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavljal pravico do nakupa stanovanja 1 leto po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije (2. odst. 125. čl. SZ). Šele novela tega zakona, ki je stopila v veljavo 7.5.1994, je prinesla spremembe, tako da lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice za stanovanja, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oz. je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona, v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona zahteval odkup stanovanja, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo. Po tem ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, pa je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavljal pravico do nakupa stanovanja na način, določen v tem poglavju zakona.
V primeru podanega ugovora v pobot ugovarjane terjatve s strani tožene stranke mora imeti sodba tridelni izrek. V prvem delu sodišče ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke in njeno višino, v drugem delu, do katere višine obstoji nasprotna terjatev toženca, in v tretjem delu sodišče prve stopnje opravi kompenzacijo. V presežku mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, odvisno od tega, v kakšni višini obe terjatvi konkurirata. Zapis obstoja ugotovitve tožnikove terjatve v primeru v pobot ugovarjane terjatve torej ne pomeni, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Tožnik je po končanem konservativnem zdravljenju iskal zdravniško pomoč pri različnih strokovnjakih, pri čemer se na koncu zdravniški konzilij ortopedov ni odločil z osteotomijo poškodovanega kolena zaradi velike verjetnosti slabega rezultata, vodilni strokovnjaki iz tega področja pa so v nadaljnjih 10 letih predvideli zgolj možnosti konservativne terapije in rehabilitacije ter vstavitev plastičnega kolena. Glede na navedeno je treba šteti, da so bile izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, četudi so te v tehničnem smislu obstajale. Izpolnjeni so pogoji, po katerih je tožnik upravičen do zdravljenja oz. povračila stroškov za opravljene zdravstvene storitve v Avstriji.
ZPP člen 311, 311/1. Uredba o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje člen 1, 2, 2/2.
nadomestilo za ločeno življenje – višina nadomestila – zapadlost – dajatvena sodba
Ker je bil tožnik napoten na delo izven kraja svoje stalne zaposlitve in hkrati izven kraja stalnega prebivališča svoje družine, mu pripada pravica do nadomestila za ločeno življenje v višini, kot je določena v Ugotovitvenem sklepu o zneskih dnevnic za službeno potovanje in nadomestilo za ločeno življenje.
Tožnik je iz naslova nadomestila za ločeno življenje upravičen le do izplačila zneskov, ki so zapadli v plačilo do dneva odločitve sodišča prve stopnje, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je že zapadla do konca glavne obravnave.