Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, predstavljajo indice, ki dopuščajo možnost, da je bil zatrjevan dogovor o povrnitvi stroškov sklenjen. Glede na to, da mora sodišče zanesljivo ugotoviti dejstvo, pa navedeno ne zadostuje, da bi tožnik z zahtevkom lahko uspel.
ZOR člen 399, 401, 1001, 1001/2. OZ člen 376. OZ-A.
izbrisana družba – uveljavljanje zahtevka zoper družbenike – zadržanje teka roka – poroštvena izjava – oderuška pogodba – pogodbene obresti – omejitev teka obresti
Obresti, ki so do uveljavitve OZ dosegle ali presegle glavnico, z dnem njegove uveljavitve prenehajo teči. Če so nehale teči, ne morejo pričeti teči znova niti po uveljavitvi OZ-A dne 22.5.2007.
SPZ člen 28, 43, 44, 45. ODZ paragraf 1468, 1500. Načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960.
priposestvovanje - posest - dejanska oblast - računanje dobe - omejitev priposestvovanja - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za odločitev uporabe ustreznega predpisa, ki ureja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, je pomembno, kdaj je začel teči rok, potreben za priposestvovanje.
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je potrebna dobroverna posest, ki je trajala vsaj dvajset let. Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, končala pa se je z iztekom zadnjega dne te dobe. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Institut omejitve priposestvovanja se nanaša na varstvo dobrovernega tretjega, ki je nepremičnino dobil v posest na podlagi pravnega posla, saj se z načelom zaupanja v zemljiško knjigo skuša doseči varovanje zaupanja v pravni promet. V obravnavani zadevi pa toženke niso pridobile lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi, pač pa na podlagi dedovanja.
Priposestvovanje ni pravni naslov pridobitve lastninske pravice, do katere bi prišlo šele s pridobitnim načinom, ampak do priposestvovanja pride v trenutku, ko so za to izpolnjene vse predpostavke. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim razpolagalnim poslom, kot je to obvezno pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zato poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnika, po katerem naj mu toženke izstavijo ustrezno listino, ni potreben.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri ugotavljanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je odločilna oškodovančeva zavest, da je njegova življenjska aktivnost zmanjšana in da zaradi tega trpi duševne bolečine. Pri odmeri te odškodnine je treba upoštevati tudi čas čakanja na to odškodnino.
ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 275. OZ člen 347, 347/1. ZUP člen 282, 282/2, 282/3.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom – vrnitev preplačila – zastaranje
Za zastaranje vrnitve preveč izplačanega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki kot občasna terjatev zastara v roku treh let, je odločilna izdaja prvostopenjske odločbe toženca o ugotovitvi preplačila, zato se tožnik neutemeljeno zavzema za to, da bi se upošteval datum njene dokončnosti.
odškodninska odgovornost države - trofejno orožje - izročitev pištole
Država, ki je prvotožencu podarila pištolo za zasluge v osamosvojitveni vojni, ne odgovarja za škodo, ki je nastala, ko je prvotoženec s to pištolo ustrelil tožnika. V času daritve navzven zaznavne okoliščine niso bile takšne, da bi tožnik v dar ne smel prejeti trofejnega orožja.
Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov, s tožbenim zahtevkom za vrnitev stvari proti njej tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v spornem stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oz. da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice, tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino ne more uspeti.
Sprememba tožbe je mogoča le do konca glavne obravnave.
Pojem stanovanja je potrebno razumeti kot kraj, kjer naslovnik dejansko biva. Če toženec na naslovu vročanja dejansko ni bival (čeprav je tu imel prijavljeno stalno bivališče), temveč je tja prihajal le občasno, vročitev s „fikcijo“ na tem naslovu ni bila veljavno opravljena.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
Nasprotno tožbo mora sodišče obravnavati skupaj z glavno tožbo le v primeru, ko je to nujno zaradi materialnopravne obravnave celotnega spora.
Toženec si je brezpravno in proti volji tožnika obdržal celotno kupnino za obveznice, ki jih je prejel kot skrbnik za posebne primere v denacionalizacijskem postopku. Upnikova terjatev zato ne more prenehati s pobotom.
sporazumna razveza zakonske zveze - določitev preživnine za otroka
Dogovor o preživnini za otroka ne sodi v notarski zapis sporazuma med zakoncema iz člena 64/1 ZZZDR. Če sodišč ugotovi, da sporazum zakoncev ni v skladu s koristjo otrok (člen 64/2 ZZZDR), zakonca pa ne dosežeta novega, temu ustreznega sporazuma, sporazumna razveza zakonske zveze ni možna.
OZ člen 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1.
kršitev pogodbenih obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - škoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je po sklenitvi pogodbe povečal število stanovanjskih enot v soseski, kršil kupoprodajno pogodbo, in sicer da bo soseska zgrajena in urejena v skladu z enotnim dovoljenjem za gradnjo. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, kar je predpostavka za obstoj poslovne odškodninske odgovornosti.
Višina škode ni zgolj rezultat računske operacije.
ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZD člen 212, 213, 212, 213. SPZ člen 11, 11.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Manj verjetna je pravica vdove, ki trdi, da polovico sporne nepremičnine ne spada v zapuščino, ker je skupno premoženje nje in zapustnika, saj je kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi vpisan zapustnik.
izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča - dolžnik tuja pravna oseba
Posebnost tega postopka se kaže v dejstvu, da je dolžnik tuja pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije in njena domicilna država ni članica Evropske unije - EU. Zato je sodišče prve stopnje, po prejemu dolžnikovega ugovora, v okviru katerega je slednji postavil tudi ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, presojalo z uporabo določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP - glede postavljenega ugovora - člen 53 ZMZPP).
V primeru podanega ugovora v pobot ugovarjane terjatve s strani tožene stranke mora imeti sodba tridelni izrek. V prvem delu sodišče ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke in njeno višino, v drugem delu, do katere višine obstoji nasprotna terjatev toženca, in v tretjem delu sodišče prve stopnje opravi kompenzacijo. V presežku mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, odvisno od tega, v kakšni višini obe terjatvi konkurirata. Zapis obstoja ugotovitve tožnikove terjatve v primeru v pobot ugovarjane terjatve torej ne pomeni, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka.
izvršitev tuje sodne odločbe – zakonske zamudne obresti – uporaba tujega prava – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Upnik bi lahko v skladu z načelom stroge formalne legalitete zahteval dovolitev izvršbe za znesek, kot se glasi v izvršilnem naslovu, z zakonskimi obrestmi v skladu s pravom države, ki je izvršilni naslov izdala. Glede na prevzem eura v Republiki Italiji v začetku leta 2002 bi moral terjatev izraziti v EUR z zakonskimi obrestmi, da bi bil njegov predlog skladen s sodbo italijanskega sodišča.
Upnik šele v pritožbi navaja, da je sicer uporabil besedno zvezo „zakonske zamudne obresti“, s tem pa ni mislil na slovenske obresti oz. na slovenski pravni termin, vendar višje sodišče tega ne sprejema glede na upnikove prejšnje navedbe in glede na predlagano izvršbo glavnične terjatve, izražene le v SIT.
Upnik je s tem, ko je predlagal izterjavo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi po slovenskem materialnem pravu, zahteval nekaj drugega, kot mu je bilo prisojeno z izvršilnim naslovom.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji
Tožnik je po končanem konservativnem zdravljenju iskal zdravniško pomoč pri različnih strokovnjakih, pri čemer se na koncu zdravniški konzilij ortopedov ni odločil z osteotomijo poškodovanega kolena zaradi velike verjetnosti slabega rezultata, vodilni strokovnjaki iz tega področja pa so v nadaljnjih 10 letih predvideli zgolj možnosti konservativne terapije in rehabilitacije ter vstavitev plastičnega kolena. Glede na navedeno je treba šteti, da so bile izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, četudi so te v tehničnem smislu obstajale. Izpolnjeni so pogoji, po katerih je tožnik upravičen do zdravljenja oz. povračila stroškov za opravljene zdravstvene storitve v Avstriji.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1, 171/2, 179. ZVZD člen 5, 5/1, 43.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Ker je bilo mogoče na podlagi izpovedb prič in iz listinske dokumentacije ugotoviti, da so bili pri tožencu kršeni predpisi o varnosti in zdravju pri delu, določitev sodnega izvedenca s tega področja ni bila potrebna.
Dejstvo, da so tožnik in ostali delavci delali brez zaščitnih sredstev in na drugem koncu strehe, kot je odredil toženec, dokazuje, da toženec ni izvajal ustreznega nadzora na delom in da dela ni organiziral, tako da ne bi prišlo do nesreče. Zaradi tega je podana njegova krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel. Odgovornosti je razbremenjen za 20 %, kolikor znaša tožnikov prispevek k nastanku škode, saj je delo opravljal že dalj časa in je moral vedeti, kako se ga varno opravi.