Stranka mora separatne stroške po členu 156 ZPP v skladu členom 163/3 ZPP priglasiti najkasneje do konca obravnave, saj sodišče na te stroške ne pazi po uradni dolžnosti brez predloga strank.
Ustaljena sodna praksa je zavzela jasno stališče, da ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ki pa je pasiven, velja pravilo, da kljub nedospelosti terjatve (zaradi neizražene zahteve, opomina, itd.) njeno zastaranje začne teče po preteku primernega roka.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.
URS člen 14, 23, 25, 26, 14, 23, 25, 26. OZ člen 131, 179, 131, 179. EKČP člen 6, 13, 41.
varstvo ustavnih pravic - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - duševne bolečine - kršitev osebnostnih pravic
Pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta oseba v primeru kršitve ustavnih pravic na voljo tožbo za plačilo odškodnine neposredno na podlagi 26. člena URS.
Sodna praksa v tovrstnih odškodninskih primerih obveznost povračila škode presoja na podlagi splošnih načel odškodninskega prava (II Ips 333/2004), torej na določbo 179. člena OZ, ki ureja pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka tožniku izplačala dolg, tožnik pa bo nato na ime toženke prepisal osebno vozilo. S tem sta želeli urediti premoženjskopravna razmerja, nastala v času njune (intimne) zveze. Dogovor torej nedvomno ima podlago. Ta se tudi sicer domneva, čeprav ni izražena (1. in 3. odst. 39. člena OZ), nasprotno pa bi morala izkazati toženka. Ureditev premoženjskopravnih razmerjih med partnerjema ne more predstavljati nedopustne podlage, zaradi česar bi bil dogovor ničen.
Na dan sklenitve dogovora med pravdnima strankama ni bilo nobene skupnosti več, saj je toženka že pred tem jasno izrazila voljo, da s tožnikom ne želi več živeti in je njuna (kakršnakoli že) skupnost razpadla. Za dogovor torej ne velja stroga oblična zahteva 47. čl. ZN in 62. čl. ZZZDR.
Pojem stanovanja je potrebno razumeti kot kraj, kjer naslovnik dejansko biva. Če toženec na naslovu vročanja dejansko ni bival (čeprav je tu imel prijavljeno stalno bivališče), temveč je tja prihajal le občasno, vročitev s „fikcijo“ na tem naslovu ni bila veljavno opravljena.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov, s tožbenim zahtevkom za vrnitev stvari proti njej tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v spornem stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oz. da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice, tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino ne more uspeti.
Sprememba tožbe je mogoča le do konca glavne obravnave.
Tožnik v tožbi ne podaja trditev o protipravnem ravnanju toženke kot sodnice, niti o njeni zlorabi položaja. Navaja le nestrinjanje z odločbo, ki jo je izdalo sodišče, to pa ne pomeni protipravnega ravnanja sodnice. Protipravnega ravnanja sodnice ne predstavlja niti sprejeta dokazna ocena, zato kršitve pravičnosti, poštenosti in zakonitosti niso podane. Ker tožnik ni postavil trditev v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti, ki spadajo v njegovo domeno, iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in tožba ni sklepčna.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti člen 3, 3/1-3.
izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – vzročna zveza
Prav toženčeva alkoholiziranost je bila vzrok za to, da je toženec vozil prehitro in je zato prišlo do prometne nesreče. To pa brez dvoma pomeni, da je vzročna zveza med toženčevo alkoholiziranostjo in nastalo škodo podana. Toženec ni trdil oziroma dokazal, da na splošno oziroma običajno vozi prehitro, lahkomiselno in ne upošteva prometne signalizacije. Ocena sodišča, da je vinjenost tožene stranke dokazana in da je ta vplivala na nastalo posledico, je zato pravilna.
Upnik je s predložitvijo potrdila računa Okrožnega sodišča v Kopru o plačilu sodne takse izkazal, da je izpolnil zakonsko obveznost plačila sodne takse iz 1. člena ZST-1. Tudi pri sodišču vplačana sredstva se stečejo v proračun Republike Slovenije, zato ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je pri sodišču vplačana sodna taksa poravnana na račun napačnega prejemnika. Dejstvo, da sodne takse upnik ni plačal na izrecno predpisan način (na posebno sklicno številko), pa v predmetnem primeru ne sme iti v škodo upnika, saj na posledico nepravilnega načina plačila ni bi opozorjen, prav tako pa ga na to ni opozorilo Okrožno sodišče v Kopru.
izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti - zamuda upnika
Če izvršilni naslov, ki je podlaga predlagani in dovoljeni izvršbi, upniku ne nalaga nobene obveznosti oz. dolžnega ravnanja za izpolnitev dolžnikove obveznosti, potem pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti upnik ne more povzročiti dolžnikove zamude.
Ugotavljanje poškodb na tožničinem avtomobilu in načina nastanka le-teh je služilo dokazovanju načina nastanka škodnega dogodka, s tem pa vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je zaradi tega nastala na tožničinem vozilu.
Tožnica bi zato morala poskrbeti, da se poškodbe na njenem vozilu, nenazadnje pa tudi na vozilu drugega udeleženca v prometni nezgodi, dovolj natančno ugotovijo.
Ker so ugotovitve izvedencev s področja raziskave prometnih nesreč objektivne in temeljijo na pravilih stroke in znanosti, jim je prvostopno sodišče utemeljeno pripisalo veliko težo in tudi z njunimi izsledki opravičilo svojo odločitev, da izpovedbi tožnice in priče N. o načinu nastanka obravnavane prometne nezgode ni sledilo.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Zakonske zamudne obresti od terjatev, od katerih so te začele teči do 15.3.2002, nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico.
ZOR člen 399, 401, 1001, 1001/2. OZ člen 376. OZ-A.
izbrisana družba – uveljavljanje zahtevka zoper družbenike – zadržanje teka roka – poroštvena izjava – oderuška pogodba – pogodbene obresti – omejitev teka obresti
Obresti, ki so do uveljavitve OZ dosegle ali presegle glavnico, z dnem njegove uveljavitve prenehajo teči. Če so nehale teči, ne morejo pričeti teči znova niti po uveljavitvi OZ-A dne 22.5.2007.