Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka tožniku izplačala dolg, tožnik pa bo nato na ime toženke prepisal osebno vozilo. S tem sta želeli urediti premoženjskopravna razmerja, nastala v času njune (intimne) zveze. Dogovor torej nedvomno ima podlago. Ta se tudi sicer domneva, čeprav ni izražena (1. in 3. odst. 39. člena OZ), nasprotno pa bi morala izkazati toženka. Ureditev premoženjskopravnih razmerjih med partnerjema ne more predstavljati nedopustne podlage, zaradi česar bi bil dogovor ničen.
Na dan sklenitve dogovora med pravdnima strankama ni bilo nobene skupnosti več, saj je toženka že pred tem jasno izrazila voljo, da s tožnikom ne želi več živeti in je njuna (kakršnakoli že) skupnost razpadla. Za dogovor torej ne velja stroga oblična zahteva 47. čl. ZN in 62. čl. ZZZDR.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Zakonske zamudne obresti od terjatev, od katerih so te začele teči do 15.3.2002, nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico.
Pojem stanovanja je potrebno razumeti kot kraj, kjer naslovnik dejansko biva. Če toženec na naslovu vročanja dejansko ni bival (čeprav je tu imel prijavljeno stalno bivališče), temveč je tja prihajal le občasno, vročitev s „fikcijo“ na tem naslovu ni bila veljavno opravljena.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zmotna uporaba materialnega prava
Revizijsko sodišče je sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo, ker je to prvič ugotavljalo dejstva, o katerih se stranka ni mogla izjasniti. Tak procesni položaj tudi pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 člen 3, 3/2.
AO plus zavarovanje – izključitev obveznosti plačila škode
Zavarovalnica v skladu s Splošnimi pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-97 ni dolžna plačati odškodnine iz tega naslova le v primeru, če je za nesrečo odgovorna (in znana) druga oseba, ki je zmožna povrniti škodo sama oz. jo lahko poravna subjekt, pri katerem je odgovorna druga oseba sklenila zavarovanje odgovornosti, v konkretnem primeru takšna oseba ne obstaja. Citirana določba ne pomeni, da zavarovalnica ni dolžna kriti škode, če zavarovanec ni kriv za nesrečo.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
deljena odgovornost - fizični napad - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pri presoji pravilnosti odmerjene odškodnine je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova preživninska obveznost - razpravno načelo v zakonskih sporih – razpravno načelo v postopkih iz razmerij med starši in otroki - pritožbene novote v zakonskih sporih – pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
V postopkih iz razmerij med starši in otroki velja razpravno načelo, vendar je v tovrstnih sporih manj izraženo. Tožnici sta v izogib obsežnemu navajanju, katere so njune potrebe in koliko znašajo mesečno, predložili podrobna seznama njunih potreb. S takšnim ravnanjem sta zadostili trditvenemu bremenu.
Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva.
Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.
Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov, s tožbenim zahtevkom za vrnitev stvari proti njej tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v spornem stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oz. da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice, tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino ne more uspeti.
Sprememba tožbe je mogoča le do konca glavne obravnave.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055117
SZ člen 25, 25/3, 53, 53/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja – trditveno breme
Upravnik mora v primeru, ko lastnik stanovanja delno plačuje svoje obveznosti, specificirati in obrazložiti, kaj vtožuje na računu neplačanih terjatev. Sklicevanje na večje število prilog, ki jih je vložil v spis, ne zadostuje.
S poroštveno izjavo se porok drugi strani, to je upniku, neodplačno zaveže, da bo jamčil za tujo obveznost. Namen določbe 998. člena ZOR je v tem, da poroka posebej varuje. Sodišče je na podlagi vsebine poroštvene izjave pravilno zaključilo, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze. Bistveni elementi obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo, so višina obveznosti, njena zapadlost in obresti.
Ker toženec ni posredno ali neposredno motil služnostne pravice tožnika, niti mu motilno dejanje ne prinaša nikakršnih koristi, saj ni lastnik služečega zemljišča, niti nima kakšnega (samostojnega) pravnega naslova za izvrševanje posesti na služečem zemljišču (npr. najemne pogodbe), je ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
Tožnik v delu, ki se nanaša na sklenitev zakupne pogodbe, ni postavil določnega zahtevka, saj bi moral v tožbenem predlogu natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Opredelitev zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Pri takšni tožbi je nujno, da tožnik željeno izjavo volje (vsebino pogodbe, ki naj jo sklene) v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog, saj ni dovolj, da le navede, da zahteva „sklenitev zakupne pogodbe v skladu s pogoji ponudbe“. Celovita navedba vseh elementov pogodbe je pri takšni tožbi nujna, saj se bo v skladu z določbo 238. čl. ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določnem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.