Ker pridobitelj pravic na podlagi pravnega posla (na primer kupec), ki obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila iztožuje, ne more (in ne sme) biti priviligiran (v ugodnejšem položaju) kot pridobitelj (kupec) nepremičnine, ki mu je oseba (prodajalec) z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom dovolila vknjižbo, mora za utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine po 5. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pridobitelj pravic kot tožnik poleg drugega trditi in dokazati tudi plačilo davka ter (listinsko) izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Nobene razumne podlage namreč ni za to, da pridobitelju v primeru spora navedenih kogentnih zakonskih obveznosti ne bi bilo potrebno trditi in dokazati kot dejanske podlage zahtevka v takem primeru. Navedeno pa hkrati pomeni, da v primeru neobstoja pisne oblike pogodbe, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, realizacija (izpolnitev pogodbenih obveznosti) ne more nadomestiti manjkajoče oblike.
sporazum o prestopu igralca v klub – realizirana pogodba – napake volje – neveljavna pravna podlaga – neupravičena obogatitev
Sporazum predstavlja pravno podlago obveznosti drugega tožnika in dokler je sporazum veljaven, zgolj sklicevanje na pravila KZS, po katerih naj za prestop dejansko ne bi bilo treba plačati odškodnine, ne zadošča za ugotovitev, da je odpadla pravna podlaga posla in da je zato utemeljen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sporazum ni ničen. Registrski pravilnik KZS, na katerega se sklicuje drugi tožnik, namreč ne določa ničnosti odškodninskim klavzulam v obstoječih pogodbah.
Ker torej pravna podlaga sporazuma obstaja in ni prenehala, je sodišče prve stopnje zahtevek drugega tožnika za plačilo 7.012,95 EUR pravilno zavrnilo.
Upnik je s predložitvijo potrdila računa Okrožnega sodišča v Kopru o plačilu sodne takse izkazal, da je izpolnil zakonsko obveznost plačila sodne takse iz 1. člena ZST-1. Tudi pri sodišču vplačana sredstva se stečejo v proračun Republike Slovenije, zato ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je pri sodišču vplačana sodna taksa poravnana na račun napačnega prejemnika. Dejstvo, da sodne takse upnik ni plačal na izrecno predpisan način (na posebno sklicno številko), pa v predmetnem primeru ne sme iti v škodo upnika, saj na posledico nepravilnega načina plačila ni bi opozorjen, prav tako pa ga na to ni opozorilo Okrožno sodišče v Kopru.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.
ZPP člen 81, 81/5, 187, 81, 81/5, 187. SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
enotno in nujno sosporništvo - solastniki - solastniški delež
Odločitev o zahtevku tožeče stranke, tudi če bi bila sprejeta samo zoper enega od tožencev glede njegovega solastniškega deleža, ne bi v ničemer posegla v solastniški delež drugega oziroma drugih solastnikov nepremičnine.
motenje posesti – pravica do posesti – pravica do enakega varstva pravic – pravica do izjave – sistem prekluzij – materialno procesno vodstvo
Upoštevaje načelo hitrosti, ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku, pravico do izjave ter zakonsko urejen sistem prekluzij, sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 286. čl. ZPP, ko je zaslišalo pričo, ki je bila predlagana na drugem naroku za glavno obravnavo in to zato, da se dokazuje dejstvo, ki bi se dokazovalo s pravočasno predlagano pričo, ki pa zaradi bolezni na narok ni mogla pristopiti.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).
ZD člen 214, 214/2, 214/3, 214, 214/2, 214/3. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep - sporazum o delitvi zapuščine - dedni dogovor - delitev zapuščine - nedovoljena pritožba
Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka tožniku izplačala dolg, tožnik pa bo nato na ime toženke prepisal osebno vozilo. S tem sta želeli urediti premoženjskopravna razmerja, nastala v času njune (intimne) zveze. Dogovor torej nedvomno ima podlago. Ta se tudi sicer domneva, čeprav ni izražena (1. in 3. odst. 39. člena OZ), nasprotno pa bi morala izkazati toženka. Ureditev premoženjskopravnih razmerjih med partnerjema ne more predstavljati nedopustne podlage, zaradi česar bi bil dogovor ničen.
Na dan sklenitve dogovora med pravdnima strankama ni bilo nobene skupnosti več, saj je toženka že pred tem jasno izrazila voljo, da s tožnikom ne želi več živeti in je njuna (kakršnakoli že) skupnost razpadla. Za dogovor torej ne velja stroga oblična zahteva 47. čl. ZN in 62. čl. ZZZDR.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/1, 147/3, 157. ZOR člen 73, 371.
najemna pogodba - bivši imetnik stanovanjske pravice - zastaranje - realizacija ustno sklenjene pogodbe - hišniško stanovanje
Tožena stranka je izgubila pravico sodno uveljaviti sklenitev najemne pogodbe za stanovanje zaradi poteka petletnega zastaralnega roka.
Najemna pogodba za stanovanje ni bila ustno sklenjena oz. realizirana v smislu določbe 73. člena ZOR, ker tožeča stranka ni dokazala obojestranske pogodbe volje za sklenitev pogodbe, kot tudi ni bil izkazan bistveni element najemne pogodbe - plačevanje najemnine.
dokazovanje - priznana dejstva - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva
Stranka, ki zanika dejstvo, ki ga je sprva priznala, mora izkazati okoliščine, zaradi katerih spreminja svoje trditve, in na podlagi teh okoliščin sodišče presodi, ali šteje posamezno dejstvo za priznano ali sporno.
S poroštveno izjavo se porok drugi strani, to je upniku, neodplačno zaveže, da bo jamčil za tujo obveznost. Namen določbe 998. člena ZOR je v tem, da poroka posebej varuje. Sodišče je na podlagi vsebine poroštvene izjave pravilno zaključilo, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze. Bistveni elementi obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo, so višina obveznosti, njena zapadlost in obresti.
deljena odgovornost - fizični napad - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Pri presoji pravilnosti odmerjene odškodnine je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Zakonske zamudne obresti od terjatev, od katerih so te začele teči do 15.3.2002, nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999 v 12. točki navedlo, da je izpodbijana določba (2. odst. 72. člena ZDen) podlaga za uveljavljanje zahtevkov zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja od uveljavitve ZDen dalje.
Stališče, zastopano v judikatu II Ips 218/97, ni ustaljena sodna praksa, kar potrjuje stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 412/2001 z dne 25.4.2002, kjer je sodišče navedlo, da mora tožena stranka vrniti koristi, ki jih je imela, kako bo tožnik napovedal svoj dohodek in kakšne prispevke bo moral plačati, pa je odvisno od razmerja med njim in državnimi organi.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova preživninska obveznost - razpravno načelo v zakonskih sporih – razpravno načelo v postopkih iz razmerij med starši in otroki - pritožbene novote v zakonskih sporih – pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
V postopkih iz razmerij med starši in otroki velja razpravno načelo, vendar je v tovrstnih sporih manj izraženo. Tožnici sta v izogib obsežnemu navajanju, katere so njune potrebe in koliko znašajo mesečno, predložili podrobna seznama njunih potreb. S takšnim ravnanjem sta zadostili trditvenemu bremenu.
ODZ paragraf 1470. ZTLR člen 49, 49/2, 54. SPZ člen 215, 217. ZZK-1 člen 19, 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost - služnost na delu nepremičnine - nastanek služnosti s priposestvovanjem - nastanek služnosti s pravnim poslom - oblikovanje tožbenega zahtevka na priposestvovanje služnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka za pravnoposlovno pridobitev služnosti - vknjižba stvarne služnosti
Za vknjižbo stvarne služnosti v zemljiško knjigo ne zadošča zgolj opredelitev vrste pravice, temveč je potrebno v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri določitvi vsebine služnosti natančno opisati.
Priposestvovanje (služnosti) nastopi po volji samega zakona, ko so zanj izpolnjeni pogoji, zato tožbeni zahtevek v takem primeru ne obsega tudi dajatvenega dela, s katerim bi se od nasprotne stranke terjala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Kadar se vtožuje pravnoposlovna pridobitev služnosti, tožbeni zahtevek obsega le zahtevo na izstavitev intabulacijske klavzule, ne pa tudi na ugotovitev obstoja pravice, saj služnost v tem primeru nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa že s pravnomočno sodno odločbo.