ZDKG člen 1, 7, 11, 13, 1, 7, 11, 13. ZPP člen 356, 356.
dedovanje zaščitene kmetije
Sodišče prve stopnje ni presojalo vseh zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije in je bilo zato potrebno sklep razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek.
zavrženje tožbe - pooblastilo odvetniku - predložitev pooblastila - odločba o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o bpp
Če odvetnik ob vložitvi tožbe ne predloži pooblastila, se tožba zavrže. Nič drugače ni, če odvetnik stranko zastopa na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. Ob vložitvi tožbe bi morala biti predložena vsaj odločba, na katero se stranka sklicuje, sploh če je ni izdalo sodišče, pri katerem je tožba vložena.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 190, 206, 206, 16, 154, 154/1, 190. ZPP člen 285, 286, 285, 286.
pravno relevantna vzročna zveza - popolna odškodnina - materialno procesno vodstvo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbena novota
V skladu z zakonom je oškodovanec upravičen do povrnitve celotne odškodnine (190. člen ZOR), torej tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel z ukrepi za preprečevanje nadaljnje škode. Vendar pa morajo biti oškodovančevi ukrepi vsaj teoretično sposobni preprečiti nadaljnjo škodo, ki izvira oziroma je v vzročni zvezi z ugotovljenimi nedopustnimi ravnanji oškodovalca, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
Pri izdaji odločbe z dne 18. 11. 2004 o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine in pri izdaji odločbe z dne 22. 11. 1999 o priznanju pravice do starostne pokojnine ni šlo za odločanje o isti stvari, zato je tožničin predlog za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004 po nadzorstveni pravici iz razloga, ker naj bi bila o isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila stvar drugače rešena, dejansko in pravno stanje zadeve pa se ni v ničemer spremenilo v primerjavi z odločbo z dne 22. 11. 1999, neutemeljen.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999 v 12. točki navedlo, da je izpodbijana določba (2. odst. 72. člena ZDen) podlaga za uveljavljanje zahtevkov zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja od uveljavitve ZDen dalje.
Stališče, zastopano v judikatu II Ips 218/97, ni ustaljena sodna praksa, kar potrjuje stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 412/2001 z dne 25.4.2002, kjer je sodišče navedlo, da mora tožena stranka vrniti koristi, ki jih je imela, kako bo tožnik napovedal svoj dohodek in kakšne prispevke bo moral plačati, pa je odvisno od razmerja med njim in državnimi organi.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055117
SZ člen 25, 25/3, 53, 53/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja – trditveno breme
Upravnik mora v primeru, ko lastnik stanovanja delno plačuje svoje obveznosti, specificirati in obrazložiti, kaj vtožuje na računu neplačanih terjatev. Sklicevanje na večje število prilog, ki jih je vložil v spis, ne zadostuje.
Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva.
Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
Ustaljena sodna praksa je zavzela jasno stališče, da ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ki pa je pasiven, velja pravilo, da kljub nedospelosti terjatve (zaradi neizražene zahteve, opomina, itd.) njeno zastaranje začne teče po preteku primernega roka.
invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – samozaposleni
Ker je bila tožnica na dan, ko je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni, zavarovana kot samozaposlena, iz naslova invalidnosti ne more pridobiti pravice do premestitve na drugo ustrezno delo.
Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3, 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3. ZNP člen 35, 35/2, 119, 126.
stroški postopka - stroški sodnih taks
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).
S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.