V primeru podanega ugovora v pobot ugovarjane terjatve s strani tožene stranke mora imeti sodba tridelni izrek. V prvem delu sodišče ugotovi, da obstoji terjatev tožeče stranke in njeno višino, v drugem delu, do katere višine obstoji nasprotna terjatev toženca, in v tretjem delu sodišče prve stopnje opravi kompenzacijo. V presežku mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, odvisno od tega, v kakšni višini obe terjatvi konkurirata. Zapis obstoja ugotovitve tožnikove terjatve v primeru v pobot ugovarjane terjatve torej ne pomeni, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka.
Z dnem uveljavitve ZSKZ (11.3.1993) so kmetijska zemljišča, ki niso bila olastninjena po drugih zakonih, postala last Republike Slovenije. Vknjižba pravic se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Za ugotovitev obstoja pravice je zato vedno pasivno legitimirana oseba, ki je vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni lastnik), to pa je v obravnavanem primeru Republika Slovenija in ne tožena stranka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sicer res upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so last RS, v postopku ugotavljanja lastninske pravice pa ni stvarno legitimiran.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
Ker toženec ni posredno ali neposredno motil služnostne pravice tožnika, niti mu motilno dejanje ne prinaša nikakršnih koristi, saj ni lastnik služečega zemljišča, niti nima kakšnega (samostojnega) pravnega naslova za izvrševanje posesti na služečem zemljišču (npr. najemne pogodbe), je ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
SZ člen 56, 56/1, 58, 147, 147/1, 147/3, 157. ZOR člen 73, 371.
najemna pogodba - bivši imetnik stanovanjske pravice - zastaranje - realizacija ustno sklenjene pogodbe - hišniško stanovanje
Tožena stranka je izgubila pravico sodno uveljaviti sklenitev najemne pogodbe za stanovanje zaradi poteka petletnega zastaralnega roka.
Najemna pogodba za stanovanje ni bila ustno sklenjena oz. realizirana v smislu določbe 73. člena ZOR, ker tožeča stranka ni dokazala obojestranske pogodbe volje za sklenitev pogodbe, kot tudi ni bil izkazan bistveni element najemne pogodbe - plačevanje najemnine.
dokazovanje - priznana dejstva - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva
Stranka, ki zanika dejstvo, ki ga je sprva priznala, mora izkazati okoliščine, zaradi katerih spreminja svoje trditve, in na podlagi teh okoliščin sodišče presodi, ali šteje posamezno dejstvo za priznano ali sporno.
SPZ člen 28, 43, 44, 45. ODZ paragraf 1468, 1500. Načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960.
priposestvovanje - posest - dejanska oblast - računanje dobe - omejitev priposestvovanja - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za odločitev uporabe ustreznega predpisa, ki ureja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, je pomembno, kdaj je začel teči rok, potreben za priposestvovanje.
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je potrebna dobroverna posest, ki je trajala vsaj dvajset let. Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, končala pa se je z iztekom zadnjega dne te dobe. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Institut omejitve priposestvovanja se nanaša na varstvo dobrovernega tretjega, ki je nepremičnino dobil v posest na podlagi pravnega posla, saj se z načelom zaupanja v zemljiško knjigo skuša doseči varovanje zaupanja v pravni promet. V obravnavani zadevi pa toženke niso pridobile lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi, pač pa na podlagi dedovanja.
Priposestvovanje ni pravni naslov pridobitve lastninske pravice, do katere bi prišlo šele s pridobitnim načinom, ampak do priposestvovanja pride v trenutku, ko so za to izpolnjene vse predpostavke. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim razpolagalnim poslom, kot je to obvezno pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zato poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnika, po katerem naj mu toženke izstavijo ustrezno listino, ni potreben.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri ugotavljanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je odločilna oškodovančeva zavest, da je njegova življenjska aktivnost zmanjšana in da zaradi tega trpi duševne bolečine. Pri odmeri te odškodnine je treba upoštevati tudi čas čakanja na to odškodnino.
ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 275. OZ člen 347, 347/1. ZUP člen 282, 282/2, 282/3.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom – vrnitev preplačila – zastaranje
Za zastaranje vrnitve preveč izplačanega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki kot občasna terjatev zastara v roku treh let, je odločilna izdaja prvostopenjske odločbe toženca o ugotovitvi preplačila, zato se tožnik neutemeljeno zavzema za to, da bi se upošteval datum njene dokončnosti.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti člen 3, 3/1-3.
izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – vzročna zveza
Prav toženčeva alkoholiziranost je bila vzrok za to, da je toženec vozil prehitro in je zato prišlo do prometne nesreče. To pa brez dvoma pomeni, da je vzročna zveza med toženčevo alkoholiziranostjo in nastalo škodo podana. Toženec ni trdil oziroma dokazal, da na splošno oziroma običajno vozi prehitro, lahkomiselno in ne upošteva prometne signalizacije. Ocena sodišča, da je vinjenost tožene stranke dokazana in da je ta vplivala na nastalo posledico, je zato pravilna.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, predstavljajo indice, ki dopuščajo možnost, da je bil zatrjevan dogovor o povrnitvi stroškov sklenjen. Glede na to, da mora sodišče zanesljivo ugotoviti dejstvo, pa navedeno ne zadostuje, da bi tožnik z zahtevkom lahko uspel.
Tožnik v delu, ki se nanaša na sklenitev zakupne pogodbe, ni postavil določnega zahtevka, saj bi moral v tožbenem predlogu natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Opredelitev zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Pri takšni tožbi je nujno, da tožnik željeno izjavo volje (vsebino pogodbe, ki naj jo sklene) v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog, saj ni dovolj, da le navede, da zahteva „sklenitev zakupne pogodbe v skladu s pogoji ponudbe“. Celovita navedba vseh elementov pogodbe je pri takšni tožbi nujna, saj se bo v skladu z določbo 238. čl. ZIZ v primeru, da ne pride do sklenitve pogodbe v določnem roku, štelo, da je obveznost izpolnjena s pravnomočnostjo sodbe in bo izrek sodbe nadomestil pogodbo.
formalni pogoji za glavni vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine
ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejala drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru. Če takšnih podatkov listina, ki jo je predlagatelj predložil za vpis, ne vsebuje, za zadovoljitev vpisa niso izpolnjeni vsi formalni pogoji.
Pri izdaji odločbe z dne 18. 11. 2004 o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine in pri izdaji odločbe z dne 22. 11. 1999 o priznanju pravice do starostne pokojnine ni šlo za odločanje o isti stvari, zato je tožničin predlog za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004 po nadzorstveni pravici iz razloga, ker naj bi bila o isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila stvar drugače rešena, dejansko in pravno stanje zadeve pa se ni v ničemer spremenilo v primerjavi z odločbo z dne 22. 11. 1999, neutemeljen.
ZOR člen 188, 188/1, 189, 189/1, 200, 188, 188/1, 189, 189/1, 200. ZKP člen 540, 540/1, 546, 546/2, 540, 540/1, 546, 546/2.
odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - denarna odškodnina - duševne bolečine - neupravičen pripor - premoženjska škoda - renta - bodoča škoda - zamudne obresti
Tožnik je bil priprt in zaprt v skupnem trajanju 3 leta, 1 mesec in 6 dni. V času sojenja na prvi stopnji, to je maj 2008, je znašala povprečna neto plača 882,94 EUR. Tako se izkaže, da je tožnik v tej zadevi prejel 13,32 povprečnih plač. Ker so podobni primeri bistveno višji, je bilo treba prisojeno odškodnino 10.000,00 EUR zvišati kar za 5-krat, tako da sedaj znaša primerna odškodnina namesto 50.000,00 EUR oziroma zvišano za 40.000,00 EUR.
Kot je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče, je pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko škodo zaradi neupravičene obsodbe določena sicer v ZOR, razen kolikor je določena v ZKP.