sporazum o prestopu igralca v klub – realizirana pogodba – napake volje – neveljavna pravna podlaga – neupravičena obogatitev
Sporazum predstavlja pravno podlago obveznosti drugega tožnika in dokler je sporazum veljaven, zgolj sklicevanje na pravila KZS, po katerih naj za prestop dejansko ne bi bilo treba plačati odškodnine, ne zadošča za ugotovitev, da je odpadla pravna podlaga posla in da je zato utemeljen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sporazum ni ničen. Registrski pravilnik KZS, na katerega se sklicuje drugi tožnik, namreč ne določa ničnosti odškodninskim klavzulam v obstoječih pogodbah.
Ker torej pravna podlaga sporazuma obstaja in ni prenehala, je sodišče prve stopnje zahtevek drugega tožnika za plačilo 7.012,95 EUR pravilno zavrnilo.
prodaja tuje stvari - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Prodaja tuje stvari brez pooblastila lastnika ni nedopusten pravni posel, zato lahko kupec od prodajalca zahteva realizacijo pogodbe. Če do realizacije ne pride, začne zastaralni rok za že plačane obroke kupnine teči od takrat, ko je kupec izvedel za okoliščine, zaradi katerih pravnega posla ni mogoče realizirati, in ne že od same izročitve obrokov kupnine prodajalcu.
ZPP člen 81, 81/5, 187, 81, 81/5, 187. SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
enotno in nujno sosporništvo - solastniki - solastniški delež
Odločitev o zahtevku tožeče stranke, tudi če bi bila sprejeta samo zoper enega od tožencev glede njegovega solastniškega deleža, ne bi v ničemer posegla v solastniški delež drugega oziroma drugih solastnikov nepremičnine.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova preživninska obveznost - razpravno načelo v zakonskih sporih – razpravno načelo v postopkih iz razmerij med starši in otroki - pritožbene novote v zakonskih sporih – pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
V postopkih iz razmerij med starši in otroki velja razpravno načelo, vendar je v tovrstnih sporih manj izraženo. Tožnici sta v izogib obsežnemu navajanju, katere so njune potrebe in koliko znašajo mesečno, predložili podrobna seznama njunih potreb. S takšnim ravnanjem sta zadostili trditvenemu bremenu.
Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov, s tožbenim zahtevkom za vrnitev stvari proti njej tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v spornem stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oz. da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice, tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino ne more uspeti.
Sprememba tožbe je mogoča le do konca glavne obravnave.
sporazumna razveza zakonske zveze - določitev preživnine za otroka
Dogovor o preživnini za otroka ne sodi v notarski zapis sporazuma med zakoncema iz člena 64/1 ZZZDR. Če sodišč ugotovi, da sporazum zakoncev ni v skladu s koristjo otrok (člen 64/2 ZZZDR), zakonca pa ne dosežeta novega, temu ustreznega sporazuma, sporazumna razveza zakonske zveze ni možna.
URS člen 14, 23, 25, 26, 14, 23, 25, 26. OZ člen 131, 179, 131, 179. EKČP člen 6, 13, 41.
varstvo ustavnih pravic - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - duševne bolečine - kršitev osebnostnih pravic
Pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta oseba v primeru kršitve ustavnih pravic na voljo tožbo za plačilo odškodnine neposredno na podlagi 26. člena URS.
Sodna praksa v tovrstnih odškodninskih primerih obveznost povračila škode presoja na podlagi splošnih načel odškodninskega prava (II Ips 333/2004), torej na določbo 179. člena OZ, ki ureja pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic.
SPZ člen 28, 43, 44, 45. ODZ paragraf 1468, 1500. Načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960.
priposestvovanje - posest - dejanska oblast - računanje dobe - omejitev priposestvovanja - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za odločitev uporabe ustreznega predpisa, ki ureja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, je pomembno, kdaj je začel teči rok, potreben za priposestvovanje.
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je potrebna dobroverna posest, ki je trajala vsaj dvajset let. Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, končala pa se je z iztekom zadnjega dne te dobe. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Institut omejitve priposestvovanja se nanaša na varstvo dobrovernega tretjega, ki je nepremičnino dobil v posest na podlagi pravnega posla, saj se z načelom zaupanja v zemljiško knjigo skuša doseči varovanje zaupanja v pravni promet. V obravnavani zadevi pa toženke niso pridobile lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi, pač pa na podlagi dedovanja.
Priposestvovanje ni pravni naslov pridobitve lastninske pravice, do katere bi prišlo šele s pridobitnim načinom, ampak do priposestvovanja pride v trenutku, ko so za to izpolnjene vse predpostavke. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim razpolagalnim poslom, kot je to obvezno pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zato poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnika, po katerem naj mu toženke izstavijo ustrezno listino, ni potreben.
Ustaljena sodna praksa je zavzela jasno stališče, da ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ki pa je pasiven, velja pravilo, da kljub nedospelosti terjatve (zaradi neizražene zahteve, opomina, itd.) njeno zastaranje začne teče po preteku primernega roka.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
ODZ paragraf 1470. ZTLR člen 49, 49/2, 54. SPZ člen 215, 217. ZZK-1 člen 19, 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost - služnost na delu nepremičnine - nastanek služnosti s priposestvovanjem - nastanek služnosti s pravnim poslom - oblikovanje tožbenega zahtevka na priposestvovanje služnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka za pravnoposlovno pridobitev služnosti - vknjižba stvarne služnosti
Za vknjižbo stvarne služnosti v zemljiško knjigo ne zadošča zgolj opredelitev vrste pravice, temveč je potrebno v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri določitvi vsebine služnosti natančno opisati.
Priposestvovanje (služnosti) nastopi po volji samega zakona, ko so zanj izpolnjeni pogoji, zato tožbeni zahtevek v takem primeru ne obsega tudi dajatvenega dela, s katerim bi se od nasprotne stranke terjala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Kadar se vtožuje pravnoposlovna pridobitev služnosti, tožbeni zahtevek obsega le zahtevo na izstavitev intabulacijske klavzule, ne pa tudi na ugotovitev obstoja pravice, saj služnost v tem primeru nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa že s pravnomočno sodno odločbo.
ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZD člen 212, 213, 212, 213. SPZ člen 11, 11.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Manj verjetna je pravica vdove, ki trdi, da polovico sporne nepremičnine ne spada v zapuščino, ker je skupno premoženje nje in zapustnika, saj je kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi vpisan zapustnik.
Z dnem uveljavitve ZSKZ (11.3.1993) so kmetijska zemljišča, ki niso bila olastninjena po drugih zakonih, postala last Republike Slovenije. Vknjižba pravic se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Za ugotovitev obstoja pravice je zato vedno pasivno legitimirana oseba, ki je vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni lastnik), to pa je v obravnavanem primeru Republika Slovenija in ne tožena stranka. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sicer res upravlja in razpolaga s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so last RS, v postopku ugotavljanja lastninske pravice pa ni stvarno legitimiran.
nujna pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - merila za določanje denarnega nadomestila za nujno pot
Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so po sodni praksi poleg škode, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, in zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine tudi število subjektov, ki uporabljajo takšno pot.
Ker toženec ni posredno ali neposredno motil služnostne pravice tožnika, niti mu motilno dejanje ne prinaša nikakršnih koristi, saj ni lastnik služečega zemljišča, niti nima kakšnega (samostojnega) pravnega naslova za izvrševanje posesti na služečem zemljišču (npr. najemne pogodbe), je ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
Upnik je s predložitvijo potrdila računa Okrožnega sodišča v Kopru o plačilu sodne takse izkazal, da je izpolnil zakonsko obveznost plačila sodne takse iz 1. člena ZST-1. Tudi pri sodišču vplačana sredstva se stečejo v proračun Republike Slovenije, zato ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je pri sodišču vplačana sodna taksa poravnana na račun napačnega prejemnika. Dejstvo, da sodne takse upnik ni plačal na izrecno predpisan način (na posebno sklicno številko), pa v predmetnem primeru ne sme iti v škodo upnika, saj na posledico nepravilnega načina plačila ni bi opozorjen, prav tako pa ga na to ni opozorilo Okrožno sodišče v Kopru.