Toženec v Republiki Sloveniji nima bivališča, imel pa je še po vložitvi tožbe stalno bivališče v Ljubljani, torej na naslovu, s katerega se je pošta vračala z oznako "preseljen". Sodišče ni dolžno in ne more sprožiti ustreznega upravnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali toženec dejansko prebiva na naslovu, na katerem je imel prijavljeno stalno prebivališče, ali pa je morebiti prišlo do spremembe bivališča, ki ga toženec ni pravilno prijavil glede na določbe Zakona o prijavi prebivališča.
odškodnina - prometna nesreča - nalet medveda - višina odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - stroški postopka - začetek teka zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo - povrnitev stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Do stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo bi bila tožeča stranka upravičena le v primeru, če bi ga naslovila na stranko, ki je v odškodninski pravdi tudi pasivno legitimirana.
Stranka mora separatne stroške po členu 156 ZPP v skladu členom 163/3 ZPP priglasiti najkasneje do konca obravnave, saj sodišče na te stroške ne pazi po uradni dolžnosti brez predloga strank.
Ker pridobitelj pravic na podlagi pravnega posla (na primer kupec), ki obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila iztožuje, ne more (in ne sme) biti priviligiran (v ugodnejšem položaju) kot pridobitelj (kupec) nepremičnine, ki mu je oseba (prodajalec) z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom dovolila vknjižbo, mora za utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine po 5. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pridobitelj pravic kot tožnik poleg drugega trditi in dokazati tudi plačilo davka ter (listinsko) izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Nobene razumne podlage namreč ni za to, da pridobitelju v primeru spora navedenih kogentnih zakonskih obveznosti ne bi bilo potrebno trditi in dokazati kot dejanske podlage zahtevka v takem primeru. Navedeno pa hkrati pomeni, da v primeru neobstoja pisne oblike pogodbe, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, realizacija (izpolnitev pogodbenih obveznosti) ne more nadomestiti manjkajoče oblike.
ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZD člen 212, 213, 212, 213. SPZ člen 11, 11.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Manj verjetna je pravica vdove, ki trdi, da polovico sporne nepremičnine ne spada v zapuščino, ker je skupno premoženje nje in zapustnika, saj je kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi vpisan zapustnik.
Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju, zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da ima oče, razen preživnine, še druge izdatke za otroka.
nujna pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - merila za določanje denarnega nadomestila za nujno pot
Pravnorelevantna merila za določanje denarnega nadomestila so po sodni praksi poleg škode, ki nastaja za obremenjeno nepremičnino, in zmanjšanja vrednosti obremenjene nepremičnine tudi število subjektov, ki uporabljajo takšno pot.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - odpovedni rok - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku
Pravne posledice odpovedi najemne pogodbe kot enostranske izjave najemodajalca, da prekine pravno razmerje, niso nastopile šele s pravnomočnostjo sodbe, pač pa z iztekom odpovednega roka, ki je bil z najemno pogodbo določen v trajanju 30 dni. Toženka je od tedaj dalje uporabljala tožnikov poslovni prostor brez pravne podlage.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obstoj predpostavk – nenadomestljiva škoda – bodoča grozeča sila
Za izpolnitev pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da se prepreči uporaba sile, ne zadošča že vzdrževanje protipravnega stanja v zvezi z nepremičnino, v kateri naj bi bile premičnine, ki so predmet zahtevka. Teorija in sodna praksa ravno nasprotno poudarjata, da se izraz „uporaba sile“ ne nanaša na silo, ki je podana ob že izvršenem nasilnem dejanju, ampak je upoštevna le bodoča grozeča sila.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
odkup stanovanja – pravočasna zahteva za odkup stanovanja
Zahtevo za odkup stanovanja je bilo potrebno vložiti v prekluzivnem roku 2 let od uveljavitve SZ (123. čl. SZ), torej v obdobju od 19.10.1991 do 19.10.1993. Na stanovanju, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku, je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavljal pravico do nakupa stanovanja 1 leto po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije (2. odst. 125. čl. SZ). Šele novela tega zakona, ki je stopila v veljavo 7.5.1994, je prinesla spremembe, tako da lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice za stanovanja, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oz. je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona, v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona zahteval odkup stanovanja, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo. Po tem ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, pa je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavljal pravico do nakupa stanovanja na način, določen v tem poglavju zakona.
Sodišče s sodbo odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa tudi o nečem, kar ni zaobseženo v tožbenem zahtevku, pa četudi so o tem v tožbi podane navedbe.
Upravnik nima pravice terjati izpolnitev v zvezi s stroški upravljanja, četudi je stanovanje v solasti, od vsakega solastnika za celo stanovanje (solidarna odgovornost solastnikov).
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada, če iz pogodbe o upravljanju ne izhaja pooblastilo za to. Četudi bi upravnik v rezervni sklad vplačal sredstva, ki jih je bila dolžna plačati tožena stranka, s tem ni plačala nekaj namesto tožene stranke. V rezervni sklad vplačana sredstva so sredstva tistih, ki jih v ta namen vplačajo, le namensko so izločena na poseben račun.
Dolžnik zastavljene terjatve, ki je bil obveščen o njenem odstopu, lahko svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, obstoj ali prenehanje zavarovane terjatve na to ne vpliva.
Zastavni dolžnik (odstopnik) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov proti dolžniku zastavljene terjatve.
ZDKG člen 1, 7, 11, 13, 1, 7, 11, 13. ZPP člen 356, 356.
dedovanje zaščitene kmetije
Sodišče prve stopnje ni presojalo vseh zakonskih pogojev za dedovanje zaščitene kmetije in je bilo zato potrebno sklep razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek.
S poroštveno izjavo se porok drugi strani, to je upniku, neodplačno zaveže, da bo jamčil za tujo obveznost. Namen določbe 998. člena ZOR je v tem, da poroka posebej varuje. Sodišče je na podlagi vsebine poroštvene izjave pravilno zaključilo, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze. Bistveni elementi obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo, so višina obveznosti, njena zapadlost in obresti.