ZOR člen 501, 502, ZPP člen 5, 99, 115, 115/1, 137, 137/1, 261, 261/2, 337, 337/1, 339/2-8.
garancija za brezhibno delovanje stvari – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke – preložitev naroka – preklic pooblastila odvetniku – vročanje pisanj
Pravna pravila o garanciji za brezhibno delovanje stvari vzpostavljajo neposredno pravno razmerje med proizvajalci (tudi prodajalci) in kupci. Bistvena je zaveza proizvajalca, da zagotovi brezhibno delovanje stvari v garancijskem roku. Če stvari ni več, je ni mogoče popravljati.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja zanjo njemu, če ni v zakonu določeno drugače.
Dokler sodišče o preklicu oziroma odpovedi pooblastila pooblaščencu ni obveščeno, zanj ne učinkuje oziroma ga ne more upoštevati. Sodna pisanja za stranko še vedno vroča pooblaščencu.
Tožena stranka je tožniku na podlagi ugotovitve o obstoju varnostnega zadržka, utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je tožnik sam priznal, da je toženi stranki predložil spričevalo, ki ga je ponaredil.
Tožnik v tožbi ne podaja trditev o protipravnem ravnanju toženke kot sodnice, niti o njeni zlorabi položaja. Navaja le nestrinjanje z odločbo, ki jo je izdalo sodišče, to pa ne pomeni protipravnega ravnanja sodnice. Protipravnega ravnanja sodnice ne predstavlja niti sprejeta dokazna ocena, zato kršitve pravičnosti, poštenosti in zakonitosti niso podane. Ker tožnik ni postavil trditev v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti, ki spadajo v njegovo domeno, iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in tožba ni sklepčna.
Stranka mora separatne stroške po členu 156 ZPP v skladu členom 163/3 ZPP priglasiti najkasneje do konca obravnave, saj sodišče na te stroške ne pazi po uradni dolžnosti brez predloga strank.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - odpovedni rok - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku
Pravne posledice odpovedi najemne pogodbe kot enostranske izjave najemodajalca, da prekine pravno razmerje, niso nastopile šele s pravnomočnostjo sodbe, pač pa z iztekom odpovednega roka, ki je bil z najemno pogodbo določen v trajanju 30 dni. Toženka je od tedaj dalje uporabljala tožnikov poslovni prostor brez pravne podlage.
invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – samozaposleni
Ker je bila tožnica na dan, ko je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni, zavarovana kot samozaposlena, iz naslova invalidnosti ne more pridobiti pravice do premestitve na drugo ustrezno delo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obstoj predpostavk – nenadomestljiva škoda – bodoča grozeča sila
Za izpolnitev pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da se prepreči uporaba sile, ne zadošča že vzdrževanje protipravnega stanja v zvezi z nepremičnino, v kateri naj bi bile premičnine, ki so predmet zahtevka. Teorija in sodna praksa ravno nasprotno poudarjata, da se izraz „uporaba sile“ ne nanaša na silo, ki je podana ob že izvršenem nasilnem dejanju, ampak je upoštevna le bodoča grozeča sila.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
ZTLR člen 49, 51, 54, 60, 49, 51, 54, 60. ZST člen 7, 7/7, 18, 18/3, 7, 7/7, 18, 18/3. OZ člen 190, 198, 190, 198. SPZ člen 228, 247, 248, 228, 247, 248.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - verzija - služnostna pravica - način pridobitve stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - služnost stanovanja - odplačnost stvarne služnosti - stroški postopka - sodna taksa - ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse
O obogatitvi je pojmovno nemogoče govoriti v primeru uporabe na podlagi veljavnega pravnega naslova.
Tako kot so nezakoniti dokazi vsi predmeti, ki se najdejo pri nezakonito opravljeni hišni preiskavi, so nezakonit dokaz tudi izpovedi tistih oseb, do katerih policija pride pri opravljanju nezakonite hišne preiskave. Drugi odstavek 18. člena ZKP določa, da se sodna odločba ne sme opirati na nezakonite in protiustavne dokaze, pa tudi ne na dokaze, pridobljene na podlagi teh dokazov. Ta določba uvaja t.i. doktrino sadežev zastrupljenega drevesa, ki pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3, 4, 4/2, 4/2-2, 18, 18/1, 18/3. ZNP člen 35, 35/2, 119, 126.
stroški postopka - stroški sodnih taks
Skupne stroške postopka predstavljajo tudi sodne takse za predlog in sklep, zato tudi te stroške v skladu z določbo člena 126 ZNP trpijo udeleženci v razmerju z velikostjo svojih solastnih deležev (načelno pravne mnenje, VS RS 22.12.1992, poročilo VS RS 2/92, stran 23).
S predlogom za delitev stvari po 119. členu ZNP, pa čeprav je v njem predlagana civilna delitev, ni uveljavljana denarna terjatev. Iz tega sledi, da je potrebno taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če tekom postopka ne pride do spremembe vrednosti zahtevka oziroma predmeta, izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli.
Stopnic, ki so bile poškodovane le v manjšem obsegu (manj kot 1 % skupne površine hodne ploskve) in so bile dobro osvetljene, na eni strani pa je bila ograja, ni mogoče šteti za nevarno stvar.
Toženec v Republiki Sloveniji nima bivališča, imel pa je še po vložitvi tožbe stalno bivališče v Ljubljani, torej na naslovu, s katerega se je pošta vračala z oznako "preseljen". Sodišče ni dolžno in ne more sprožiti ustreznega upravnega postopka, v katerem bi se ugotavljalo, ali toženec dejansko prebiva na naslovu, na katerem je imel prijavljeno stalno prebivališče, ali pa je morebiti prišlo do spremembe bivališča, ki ga toženec ni pravilno prijavil glede na določbe Zakona o prijavi prebivališča.
odškodnina - prometna nesreča - nalet medveda - višina odškodnine - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - stroški postopka - začetek teka zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo - povrnitev stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Do stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka pred pravdo bi bila tožeča stranka upravičena le v primeru, če bi ga naslovila na stranko, ki je v odškodninski pravdi tudi pasivno legitimirana.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055117
SZ člen 25, 25/3, 53, 53/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja – trditveno breme
Upravnik mora v primeru, ko lastnik stanovanja delno plačuje svoje obveznosti, specificirati in obrazložiti, kaj vtožuje na računu neplačanih terjatev. Sklicevanje na večje število prilog, ki jih je vložil v spis, ne zadostuje.
Ugotavljanje poškodb na tožničinem avtomobilu in načina nastanka le-teh je služilo dokazovanju načina nastanka škodnega dogodka, s tem pa vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je zaradi tega nastala na tožničinem vozilu.
Tožnica bi zato morala poskrbeti, da se poškodbe na njenem vozilu, nenazadnje pa tudi na vozilu drugega udeleženca v prometni nezgodi, dovolj natančno ugotovijo.
Ker so ugotovitve izvedencev s področja raziskave prometnih nesreč objektivne in temeljijo na pravilih stroke in znanosti, jim je prvostopno sodišče utemeljeno pripisalo veliko težo in tudi z njunimi izsledki opravičilo svojo odločitev, da izpovedbi tožnice in priče N. o načinu nastanka obravnavane prometne nezgode ni sledilo.
ZOR člen 188, 188/1, 189, 189/1, 200, 188, 188/1, 189, 189/1, 200. ZKP člen 540, 540/1, 546, 546/2, 540, 540/1, 546, 546/2.
odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - denarna odškodnina - duševne bolečine - neupravičen pripor - premoženjska škoda - renta - bodoča škoda - zamudne obresti
Tožnik je bil priprt in zaprt v skupnem trajanju 3 leta, 1 mesec in 6 dni. V času sojenja na prvi stopnji, to je maj 2008, je znašala povprečna neto plača 882,94 EUR. Tako se izkaže, da je tožnik v tej zadevi prejel 13,32 povprečnih plač. Ker so podobni primeri bistveno višji, je bilo treba prisojeno odškodnino 10.000,00 EUR zvišati kar za 5-krat, tako da sedaj znaša primerna odškodnina namesto 50.000,00 EUR oziroma zvišano za 40.000,00 EUR.
Kot je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče, je pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko škodo zaradi neupravičene obsodbe določena sicer v ZOR, razen kolikor je določena v ZKP.