začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obstoj predpostavk – nenadomestljiva škoda – bodoča grozeča sila
Za izpolnitev pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, da se prepreči uporaba sile, ne zadošča že vzdrževanje protipravnega stanja v zvezi z nepremičnino, v kateri naj bi bile premičnine, ki so predmet zahtevka. Teorija in sodna praksa ravno nasprotno poudarjata, da se izraz „uporaba sile“ ne nanaša na silo, ki je podana ob že izvršenem nasilnem dejanju, ampak je upoštevna le bodoča grozeča sila.
ZD člen 214, 214/2, 214/3, 214, 214/2, 214/3. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep - sporazum o delitvi zapuščine - dedni dogovor - delitev zapuščine - nedovoljena pritožba
Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena.
ODZ paragraf 1470. ZTLR člen 49, 49/2, 54. SPZ člen 215, 217. ZZK-1 člen 19, 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost - služnost na delu nepremičnine - nastanek služnosti s priposestvovanjem - nastanek služnosti s pravnim poslom - oblikovanje tožbenega zahtevka na priposestvovanje služnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka za pravnoposlovno pridobitev služnosti - vknjižba stvarne služnosti
Za vknjižbo stvarne služnosti v zemljiško knjigo ne zadošča zgolj opredelitev vrste pravice, temveč je potrebno v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri določitvi vsebine služnosti natančno opisati.
Priposestvovanje (služnosti) nastopi po volji samega zakona, ko so zanj izpolnjeni pogoji, zato tožbeni zahtevek v takem primeru ne obsega tudi dajatvenega dela, s katerim bi se od nasprotne stranke terjala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Kadar se vtožuje pravnoposlovna pridobitev služnosti, tožbeni zahtevek obsega le zahtevo na izstavitev intabulacijske klavzule, ne pa tudi na ugotovitev obstoja pravice, saj služnost v tem primeru nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa že s pravnomočno sodno odločbo.
Pojem stanovanja je potrebno razumeti kot kraj, kjer naslovnik dejansko biva. Če toženec na naslovu vročanja dejansko ni bival (čeprav je tu imel prijavljeno stalno bivališče), temveč je tja prihajal le občasno, vročitev s „fikcijo“ na tem naslovu ni bila veljavno opravljena.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti člen 3, 3/1-3.
izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – vzročna zveza
Prav toženčeva alkoholiziranost je bila vzrok za to, da je toženec vozil prehitro in je zato prišlo do prometne nesreče. To pa brez dvoma pomeni, da je vzročna zveza med toženčevo alkoholiziranostjo in nastalo škodo podana. Toženec ni trdil oziroma dokazal, da na splošno oziroma običajno vozi prehitro, lahkomiselno in ne upošteva prometne signalizacije. Ocena sodišča, da je vinjenost tožene stranke dokazana in da je ta vplivala na nastalo posledico, je zato pravilna.
motenje posesti – pravica do posesti – pravica do enakega varstva pravic – pravica do izjave – sistem prekluzij – materialno procesno vodstvo
Upoštevaje načelo hitrosti, ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku, pravico do izjave ter zakonsko urejen sistem prekluzij, sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 286. čl. ZPP, ko je zaslišalo pričo, ki je bila predlagana na drugem naroku za glavno obravnavo in to zato, da se dokazuje dejstvo, ki bi se dokazovalo s pravočasno predlagano pričo, ki pa zaradi bolezni na narok ni mogla pristopiti.
Ugotavljanje poškodb na tožničinem avtomobilu in načina nastanka le-teh je služilo dokazovanju načina nastanka škodnega dogodka, s tem pa vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je zaradi tega nastala na tožničinem vozilu.
Tožnica bi zato morala poskrbeti, da se poškodbe na njenem vozilu, nenazadnje pa tudi na vozilu drugega udeleženca v prometni nezgodi, dovolj natančno ugotovijo.
Ker so ugotovitve izvedencev s področja raziskave prometnih nesreč objektivne in temeljijo na pravilih stroke in znanosti, jim je prvostopno sodišče utemeljeno pripisalo veliko težo in tudi z njunimi izsledki opravičilo svojo odločitev, da izpovedbi tožnice in priče N. o načinu nastanka obravnavane prometne nezgode ni sledilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 190, 206, 206, 16, 154, 154/1, 190. ZPP člen 285, 286, 285, 286.
pravno relevantna vzročna zveza - popolna odškodnina - materialno procesno vodstvo - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbena novota
V skladu z zakonom je oškodovanec upravičen do povrnitve celotne odškodnine (190. člen ZOR), torej tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel z ukrepi za preprečevanje nadaljnje škode. Vendar pa morajo biti oškodovančevi ukrepi vsaj teoretično sposobni preprečiti nadaljnjo škodo, ki izvira oziroma je v vzročni zvezi z ugotovljenimi nedopustnimi ravnanji oškodovalca, kar pa v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno.
sporazum o prestopu igralca v klub – realizirana pogodba – napake volje – neveljavna pravna podlaga – neupravičena obogatitev
Sporazum predstavlja pravno podlago obveznosti drugega tožnika in dokler je sporazum veljaven, zgolj sklicevanje na pravila KZS, po katerih naj za prestop dejansko ne bi bilo treba plačati odškodnine, ne zadošča za ugotovitev, da je odpadla pravna podlaga posla in da je zato utemeljen zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sporazum ni ničen. Registrski pravilnik KZS, na katerega se sklicuje drugi tožnik, namreč ne določa ničnosti odškodninskim klavzulam v obstoječih pogodbah.
Ker torej pravna podlaga sporazuma obstaja in ni prenehala, je sodišče prve stopnje zahtevek drugega tožnika za plačilo 7.012,95 EUR pravilno zavrnilo.
ZOR člen 399, 401, 1001, 1001/2. OZ člen 376. OZ-A.
izbrisana družba – uveljavljanje zahtevka zoper družbenike – zadržanje teka roka – poroštvena izjava – oderuška pogodba – pogodbene obresti – omejitev teka obresti
Obresti, ki so do uveljavitve OZ dosegle ali presegle glavnico, z dnem njegove uveljavitve prenehajo teči. Če so nehale teči, ne morejo pričeti teči znova niti po uveljavitvi OZ-A dne 22.5.2007.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
Mini viličar ni nevarna stvar, podana pa je krivdna odgovornost, ker njegova ročka ni bila puščena v takšnem položaju, ki bi preprečevala znatno možnost nastanka poškodb za osebe, ki niso poučene o njegovem delovanju.
ZD člen 210, 210/1, 213, 210, 210/1, 213. ZPP člen 254, 254/3, 254, 254/3.
napotitev na pravdo - veljavnost oporoke - tožba - pravni interes - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Prepozna vložitev tožbe, glede na napotitveni sklep, lahko vpliva le na potek zapuščinskega postopka (na čas prekinitve le-tega), nima pa vpliva na pravni interes stranke za vložitev ugotovitvene tožbe.
Sodišče novega izvedenca postavi le, če samo dvomi o pravilnost podanega mnenja.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
prodaja tuje stvari - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Prodaja tuje stvari brez pooblastila lastnika ni nedopusten pravni posel, zato lahko kupec od prodajalca zahteva realizacijo pogodbe. Če do realizacije ne pride, začne zastaralni rok za že plačane obroke kupnine teči od takrat, ko je kupec izvedel za okoliščine, zaradi katerih pravnega posla ni mogoče realizirati, in ne že od same izročitve obrokov kupnine prodajalcu.