Pojem stanovanja je potrebno razumeti kot kraj, kjer naslovnik dejansko biva. Če toženec na naslovu vročanja dejansko ni bival (čeprav je tu imel prijavljeno stalno bivališče), temveč je tja prihajal le občasno, vročitev s „fikcijo“ na tem naslovu ni bila veljavno opravljena.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
odkup stanovanja – pravočasna zahteva za odkup stanovanja
Zahtevo za odkup stanovanja je bilo potrebno vložiti v prekluzivnem roku 2 let od uveljavitve SZ (123. čl. SZ), torej v obdobju od 19.10.1991 do 19.10.1993. Na stanovanju, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku, je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice uveljavljal pravico do nakupa stanovanja 1 leto po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije (2. odst. 125. čl. SZ). Šele novela tega zakona, ki je stopila v veljavo 7.5.1994, je prinesla spremembe, tako da lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice za stanovanja, za katera ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo oz. je bil zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen pred uveljavitvijo tega zakona, v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona zahteval odkup stanovanja, sicer pa v šestih mesecih od pravnomočne zavrnitve zahtevka za denacionalizacijo. Po tem ko je bilo stanovanje vrnjeno upravičencu do denacionalizacije oziroma po končanem zapuščinskem postopku, pa je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice na takem stanovanju uveljavljal pravico do nakupa stanovanja na način, določen v tem poglavju zakona.
Sodišče s sodbo odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa tudi o nečem, kar ni zaobseženo v tožbenem zahtevku, pa četudi so o tem v tožbi podane navedbe.
Upravnik nima pravice terjati izpolnitev v zvezi s stroški upravljanja, četudi je stanovanje v solasti, od vsakega solastnika za celo stanovanje (solidarna odgovornost solastnikov).
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada, če iz pogodbe o upravljanju ne izhaja pooblastilo za to. Četudi bi upravnik v rezervni sklad vplačal sredstva, ki jih je bila dolžna plačati tožena stranka, s tem ni plačala nekaj namesto tožene stranke. V rezervni sklad vplačana sredstva so sredstva tistih, ki jih v ta namen vplačajo, le namensko so izločena na poseben račun.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – zmotna uporaba materialnega prava
Revizijsko sodišče je sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo, ker je to prvič ugotavljalo dejstva, o katerih se stranka ni mogla izjasniti. Tak procesni položaj tudi pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.
ODZ paragraf 1470. ZTLR člen 49, 49/2, 54. SPZ člen 215, 217. ZZK-1 člen 19, 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost - služnost na delu nepremičnine - nastanek služnosti s priposestvovanjem - nastanek služnosti s pravnim poslom - oblikovanje tožbenega zahtevka na priposestvovanje služnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka za pravnoposlovno pridobitev služnosti - vknjižba stvarne služnosti
Za vknjižbo stvarne služnosti v zemljiško knjigo ne zadošča zgolj opredelitev vrste pravice, temveč je potrebno v primeru, ko je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri določitvi vsebine služnosti natančno opisati.
Priposestvovanje (služnosti) nastopi po volji samega zakona, ko so zanj izpolnjeni pogoji, zato tožbeni zahtevek v takem primeru ne obsega tudi dajatvenega dela, s katerim bi se od nasprotne stranke terjala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Kadar se vtožuje pravnoposlovna pridobitev služnosti, tožbeni zahtevek obsega le zahtevo na izstavitev intabulacijske klavzule, ne pa tudi na ugotovitev obstoja pravice, saj služnost v tem primeru nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne pa že s pravnomočno sodno odločbo.
OZ člen 340, 341, 341/1, 352, 352/1, 340, 341, 341/1, 352, 352/1.
zastaranje - pretrganje zastaranja
Delno plačilo odškodnine tožniku s strani zavarovalnice, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki je prometno nesrečo povzročilo, ne pretrga zastaranja terjatve tožnika nasproti toženi stranki. Ne gre za pripoznavo in s tem do pretrganja zastaranja s poravnalno ponudbo pooblaščenke tožene stranke.
Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov, s tožbenim zahtevkom za vrnitev stvari proti njej tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v spornem stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oz. da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice, tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino ne more uspeti.
Sprememba tožbe je mogoča le do konca glavne obravnave.
Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).
Tožnik v tožbi ne podaja trditev o protipravnem ravnanju toženke kot sodnice, niti o njeni zlorabi položaja. Navaja le nestrinjanje z odločbo, ki jo je izdalo sodišče, to pa ne pomeni protipravnega ravnanja sodnice. Protipravnega ravnanja sodnice ne predstavlja niti sprejeta dokazna ocena, zato kršitve pravičnosti, poštenosti in zakonitosti niso podane. Ker tožnik ni postavil trditev v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti, ki spadajo v njegovo domeno, iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in tožba ni sklepčna.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3, 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3. ZPP člen 214, 214/5, 216, 214, 214/5, 216.
odškodninska odgovornost - železniška nesreča - prispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - valorizacija plačanega zneska - premoženjska škoda - prosti preudarek - posebno težka invalidnost
Prvi tožnik je kot delavec železnice stal na tirih, ko ga je zadela lokomotiva. Njegov prispevek je 30%.
Premoženjsko škodo je mogoče določiti po prostem preudarku.
Ob nesreči je tožnik izgubil obe stopali, vendar to ni posebno huda invalidnost, kot podlaga za odškodnino svojcem. Pojem posebno težka invalidnost je pravni standard, ki ga je treba razlagati restriktivno. Žena in otroka so posredni oškodovanci, pri katerih ne gre za škodo lastnega izvora.
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka tožniku izplačala dolg, tožnik pa bo nato na ime toženke prepisal osebno vozilo. S tem sta želeli urediti premoženjskopravna razmerja, nastala v času njune (intimne) zveze. Dogovor torej nedvomno ima podlago. Ta se tudi sicer domneva, čeprav ni izražena (1. in 3. odst. 39. člena OZ), nasprotno pa bi morala izkazati toženka. Ureditev premoženjskopravnih razmerjih med partnerjema ne more predstavljati nedopustne podlage, zaradi česar bi bil dogovor ničen.
Na dan sklenitve dogovora med pravdnima strankama ni bilo nobene skupnosti več, saj je toženka že pred tem jasno izrazila voljo, da s tožnikom ne želi več živeti in je njuna (kakršnakoli že) skupnost razpadla. Za dogovor torej ne velja stroga oblična zahteva 47. čl. ZN in 62. čl. ZZZDR.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, predstavljajo indice, ki dopuščajo možnost, da je bil zatrjevan dogovor o povrnitvi stroškov sklenjen. Glede na to, da mora sodišče zanesljivo ugotoviti dejstvo, pa navedeno ne zadostuje, da bi tožnik z zahtevkom lahko uspel.
ZPP člen 81, 81/5, 187, 81, 81/5, 187. SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
enotno in nujno sosporništvo - solastniki - solastniški delež
Odločitev o zahtevku tožeče stranke, tudi če bi bila sprejeta samo zoper enega od tožencev glede njegovega solastniškega deleža, ne bi v ničemer posegla v solastniški delež drugega oziroma drugih solastnikov nepremičnine.
SPZ člen 28, 43, 44, 45. ODZ paragraf 1468, 1500. Načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4.4.1960.
priposestvovanje - posest - dejanska oblast - računanje dobe - omejitev priposestvovanja - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Za odločitev uporabe ustreznega predpisa, ki ureja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, je pomembno, kdaj je začel teči rok, potreben za priposestvovanje.
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je potrebna dobroverna posest, ki je trajala vsaj dvajset let. Priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, končala pa se je z iztekom zadnjega dne te dobe. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.
Institut omejitve priposestvovanja se nanaša na varstvo dobrovernega tretjega, ki je nepremičnino dobil v posest na podlagi pravnega posla, saj se z načelom zaupanja v zemljiško knjigo skuša doseči varovanje zaupanja v pravni promet. V obravnavani zadevi pa toženke niso pridobile lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi, pač pa na podlagi dedovanja.
Priposestvovanje ni pravni naslov pridobitve lastninske pravice, do katere bi prišlo šele s pridobitnim načinom, ampak do priposestvovanja pride v trenutku, ko so za to izpolnjene vse predpostavke. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim razpolagalnim poslom, kot je to obvezno pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zato poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnika, po katerem naj mu toženke izstavijo ustrezno listino, ni potreben.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri ugotavljanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je odločilna oškodovančeva zavest, da je njegova življenjska aktivnost zmanjšana in da zaradi tega trpi duševne bolečine. Pri odmeri te odškodnine je treba upoštevati tudi čas čakanja na to odškodnino.
ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 275. OZ člen 347, 347/1. ZUP člen 282, 282/2, 282/3.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom – vrnitev preplačila – zastaranje
Za zastaranje vrnitve preveč izplačanega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki kot občasna terjatev zastara v roku treh let, je odločilna izdaja prvostopenjske odločbe toženca o ugotovitvi preplačila, zato se tožnik neutemeljeno zavzema za to, da bi se upošteval datum njene dokončnosti.