Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).
Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo toženka tožniku izplačala dolg, tožnik pa bo nato na ime toženke prepisal osebno vozilo. S tem sta želeli urediti premoženjskopravna razmerja, nastala v času njune (intimne) zveze. Dogovor torej nedvomno ima podlago. Ta se tudi sicer domneva, čeprav ni izražena (1. in 3. odst. 39. člena OZ), nasprotno pa bi morala izkazati toženka. Ureditev premoženjskopravnih razmerjih med partnerjema ne more predstavljati nedopustne podlage, zaradi česar bi bil dogovor ničen.
Na dan sklenitve dogovora med pravdnima strankama ni bilo nobene skupnosti več, saj je toženka že pred tem jasno izrazila voljo, da s tožnikom ne želi več živeti in je njuna (kakršnakoli že) skupnost razpadla. Za dogovor torej ne velja stroga oblična zahteva 47. čl. ZN in 62. čl. ZZZDR.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
ZPP člen 81, 81/5, 187, 81, 81/5, 187. SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
enotno in nujno sosporništvo - solastniki - solastniški delež
Odločitev o zahtevku tožeče stranke, tudi če bi bila sprejeta samo zoper enega od tožencev glede njegovega solastniškega deleža, ne bi v ničemer posegla v solastniški delež drugega oziroma drugih solastnikov nepremičnine.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999 v 12. točki navedlo, da je izpodbijana določba (2. odst. 72. člena ZDen) podlaga za uveljavljanje zahtevkov zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja od uveljavitve ZDen dalje.
Stališče, zastopano v judikatu II Ips 218/97, ni ustaljena sodna praksa, kar potrjuje stališče v sodbi Vrhovnega sodišča RS, II Ips 412/2001 z dne 25.4.2002, kjer je sodišče navedlo, da mora tožena stranka vrniti koristi, ki jih je imela, kako bo tožnik napovedal svoj dohodek in kakšne prispevke bo moral plačati, pa je odvisno od razmerja med njim in državnimi organi.
Ker delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesec, je tožnik, ki se je po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu brez prekinitve zaposlil pri toženi stranki, že od prvega dne nove zaposlitve imel pravico do izrabe letnega dopusta in pravico do regresa za letni dopust.
Pri izdaji odločbe z dne 18. 11. 2004 o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine in pri izdaji odločbe z dne 22. 11. 1999 o priznanju pravice do starostne pokojnine ni šlo za odločanje o isti stvari, zato je tožničin predlog za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004 po nadzorstveni pravici iz razloga, ker naj bi bila o isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila stvar drugače rešena, dejansko in pravno stanje zadeve pa se ni v ničemer spremenilo v primerjavi z odločbo z dne 22. 11. 1999, neutemeljen.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
Pojem stanovanja je potrebno razumeti kot kraj, kjer naslovnik dejansko biva. Če toženec na naslovu vročanja dejansko ni bival (čeprav je tu imel prijavljeno stalno bivališče), temveč je tja prihajal le občasno, vročitev s „fikcijo“ na tem naslovu ni bila veljavno opravljena.
Tožnik v tožbi ne podaja trditev o protipravnem ravnanju toženke kot sodnice, niti o njeni zlorabi položaja. Navaja le nestrinjanje z odločbo, ki jo je izdalo sodišče, to pa ne pomeni protipravnega ravnanja sodnice. Protipravnega ravnanja sodnice ne predstavlja niti sprejeta dokazna ocena, zato kršitve pravičnosti, poštenosti in zakonitosti niso podane. Ker tožnik ni postavil trditev v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti, ki spadajo v njegovo domeno, iz dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in tožba ni sklepčna.
ZTLR člen 49, 51, 54, 60, 49, 51, 54, 60. ZST člen 7, 7/7, 18, 18/3, 7, 7/7, 18, 18/3. OZ člen 190, 198, 190, 198. SPZ člen 228, 247, 248, 228, 247, 248.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - verzija - služnostna pravica - način pridobitve stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - služnost stanovanja - odplačnost stvarne služnosti - stroški postopka - sodna taksa - ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse
O obogatitvi je pojmovno nemogoče govoriti v primeru uporabe na podlagi veljavnega pravnega naslova.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri ugotavljanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je odločilna oškodovančeva zavest, da je njegova življenjska aktivnost zmanjšana in da zaradi tega trpi duševne bolečine. Pri odmeri te odškodnine je treba upoštevati tudi čas čakanja na to odškodnino.
ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 275. OZ člen 347, 347/1. ZUP člen 282, 282/2, 282/3.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom – vrnitev preplačila – zastaranje
Za zastaranje vrnitve preveč izplačanega nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki kot občasna terjatev zastara v roku treh let, je odločilna izdaja prvostopenjske odločbe toženca o ugotovitvi preplačila, zato se tožnik neutemeljeno zavzema za to, da bi se upošteval datum njene dokončnosti.
Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, predstavljajo indice, ki dopuščajo možnost, da je bil zatrjevan dogovor o povrnitvi stroškov sklenjen. Glede na to, da mora sodišče zanesljivo ugotoviti dejstvo, pa navedeno ne zadostuje, da bi tožnik z zahtevkom lahko uspel.
Stopnic, ki so bile poškodovane le v manjšem obsegu (manj kot 1 % skupne površine hodne ploskve) in so bile dobro osvetljene, na eni strani pa je bila ograja, ni mogoče šteti za nevarno stvar.
Ker pridobitelj pravic na podlagi pravnega posla (na primer kupec), ki obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila iztožuje, ne more (in ne sme) biti priviligiran (v ugodnejšem položaju) kot pridobitelj (kupec) nepremičnine, ki mu je oseba (prodajalec) z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom dovolila vknjižbo, mora za utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine po 5. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pridobitelj pravic kot tožnik poleg drugega trditi in dokazati tudi plačilo davka ter (listinsko) izpolnitev pogojev po posebnih predpisih. Nobene razumne podlage namreč ni za to, da pridobitelju v primeru spora navedenih kogentnih zakonskih obveznosti ne bi bilo potrebno trditi in dokazati kot dejanske podlage zahtevka v takem primeru. Navedeno pa hkrati pomeni, da v primeru neobstoja pisne oblike pogodbe, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, realizacija (izpolnitev pogodbenih obveznosti) ne more nadomestiti manjkajoče oblike.