ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZD člen 212, 213, 212, 213. SPZ člen 11, 11.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Manj verjetna je pravica vdove, ki trdi, da polovico sporne nepremičnine ne spada v zapuščino, ker je skupno premoženje nje in zapustnika, saj je kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi vpisan zapustnik.
ZOR člen 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3, 173, 177, 177/3, 196, 200, 200/1, 200/2, 201, 201/3. ZPP člen 214, 214/5, 216, 214, 214/5, 216.
odškodninska odgovornost - železniška nesreča - prispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - valorizacija plačanega zneska - premoženjska škoda - prosti preudarek - posebno težka invalidnost
Prvi tožnik je kot delavec železnice stal na tirih, ko ga je zadela lokomotiva. Njegov prispevek je 30%.
Premoženjsko škodo je mogoče določiti po prostem preudarku.
Ob nesreči je tožnik izgubil obe stopali, vendar to ni posebno huda invalidnost, kot podlaga za odškodnino svojcem. Pojem posebno težka invalidnost je pravni standard, ki ga je treba razlagati restriktivno. Žena in otroka so posredni oškodovanci, pri katerih ne gre za škodo lastnega izvora.
Nasprotno tožbo mora sodišče obravnavati skupaj z glavno tožbo le v primeru, ko je to nujno zaradi materialnopravne obravnave celotnega spora.
Toženec si je brezpravno in proti volji tožnika obdržal celotno kupnino za obveznice, ki jih je prejel kot skrbnik za posebne primere v denacionalizacijskem postopku. Upnikova terjatev zato ne more prenehati s pobotom.
Tožena stranka je tožniku na podlagi ugotovitve o obstoju varnostnega zadržka, utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, saj je tožnik sam priznal, da je toženi stranki predložil spričevalo, ki ga je ponaredil.
Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je potrebna ekvivalenca dajatev, tako v primeru odmene, ki jo delodajalec zagotavlja delavcu za spoštovanje konkurenčne prepovedi, kot v primeru dogovorjene odškodnine v primeru kršitve te prepovedi. Pri tem pa je zmotno odločilo, da v primeru, ko sta navedeni dajatvi očitno neuravnoteženi, to predstavlja ničnost teh določb, ki ima za posledico, da te določbe sploh ne veljajo in tako tudi delodajalec delavcu ni dolžan plačati odškodnine, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Takšno stališče bi bilo pravilno v primeru, da bi tožena stranka od tožnika zahtevala plačilo odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule, ki je bila določena v pretirani višini in ne obratno, da tožena stranka svojemu delavcu ni dolžna izplačati dogovorjene odškodnine za spoštovanje konkurenčne prepovedi. Tožena stranka je tako dolžna izpolniti pogodbeno dogovorjeno obveznost, in sicer tožniku izplačati odškodnino za spoštovanje konkurenčne prepovedi.
URS člen 14, 23, 25, 26, 14, 23, 25, 26. OZ člen 131, 179, 131, 179. EKČP člen 6, 13, 41.
varstvo ustavnih pravic - pravica do sojenja v razumnem roku - sojenje v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - duševne bolečine - kršitev osebnostnih pravic
Pred uveljavitvijo ZVPSBNO je imela prizadeta oseba v primeru kršitve ustavnih pravic na voljo tožbo za plačilo odškodnine neposredno na podlagi 26. člena URS.
Sodna praksa v tovrstnih odškodninskih primerih obveznost povračila škode presoja na podlagi splošnih načel odškodninskega prava (II Ips 333/2004), torej na določbo 179. člena OZ, ki ureja pravno priznano škodo za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic.
Rok izpolnitve zadnjega dela obveznosti plačila sta pravdni stranki jasno dogovorili: 3 dni po predaji dokumentacije in podpisanem zapisniku o dokončanju del. Tožeča stranka, ki ni niti zatrjevala, da bi svojo obveznost z izročitvijo dokumentacije izpolnila oz. da bi ta njena obveznost prenehala na drug način, plačila preostanka dogovorjenega zneska od tožene stranke(še) ne more zahtevati. Zadržanje plačila do odprave napak, ki ga omogoča 66. člen PGU, je mogoče le takrat, ko bi tožena stranka že bila dolžna izpolniti svojo obveznost (ko bi torej terjatev tožeče stranke že dospela). Tudi zahtevek na znižanje plačila, ki je samostojen zahtevek naročnika iz naslova podjemnikove odgovornosti za napake, ne more nadomestiti obveznosti tožeče stranke, da izpolni svojo obveznost tako, kot se glasi. Dokler tožeča stranka svoje obveznosti izročitve dokumentacije ne bo izpolnila, tudi ne more zahtevati plačila, ne glede na to, ali bi bilo to morebiti lahko nižje zaradi ugotovljenih, a neodpravljenih napak.
V pravdnem postopku je res uveljavljeno načelo, da sodišče pravo pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia) in se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. To pa ne pomeni, da sodišče ni vezano na razpravno načelo, katerega okvir dajejo prav trditve tožeče stranke. Trditvene podlage sodišče ne sme črpati iz predloženih dokazov, ki so namenjeni le potrjevanju že zatrjevanih dejstev in ne njihovemu nadomeščanju. Tožeča stranka, ki je zatrjevala le, da tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti iz pogodbe z dne 15.09.2004, pa ni ponudila nobene druge trditvene podlage, iz katere bi sodišče lahko ugotavljalo, ali je njen tožbeni zahtevek v preostanku (višini 5.859,76 EUR) utemeljen.
Pri izdaji odločbe z dne 18. 11. 2004 o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine in pri izdaji odločbe z dne 22. 11. 1999 o priznanju pravice do starostne pokojnine ni šlo za odločanje o isti stvari, zato je tožničin predlog za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004 po nadzorstveni pravici iz razloga, ker naj bi bila o isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila stvar drugače rešena, dejansko in pravno stanje zadeve pa se ni v ničemer spremenilo v primerjavi z odločbo z dne 22. 11. 1999, neutemeljen.
izvršitev tuje sodne odločbe – zakonske zamudne obresti – uporaba tujega prava – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Upnik bi lahko v skladu z načelom stroge formalne legalitete zahteval dovolitev izvršbe za znesek, kot se glasi v izvršilnem naslovu, z zakonskimi obrestmi v skladu s pravom države, ki je izvršilni naslov izdala. Glede na prevzem eura v Republiki Italiji v začetku leta 2002 bi moral terjatev izraziti v EUR z zakonskimi obrestmi, da bi bil njegov predlog skladen s sodbo italijanskega sodišča.
Upnik šele v pritožbi navaja, da je sicer uporabil besedno zvezo „zakonske zamudne obresti“, s tem pa ni mislil na slovenske obresti oz. na slovenski pravni termin, vendar višje sodišče tega ne sprejema glede na upnikove prejšnje navedbe in glede na predlagano izvršbo glavnične terjatve, izražene le v SIT.
Upnik je s tem, ko je predlagal izterjavo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi po slovenskem materialnem pravu, zahteval nekaj drugega, kot mu je bilo prisojeno z izvršilnim naslovom.
Za presojo veljavnosti kupoprodajne pogodbe v smislu 88. čl. ZDen je pravno odločilno vprašanje, na podlagi katerega predpisa je bilo pravno formalno in dejansko podržavljeno premoženje.
ZD člen 210, 210/1, 213, 210, 210/1, 213. ZPP člen 254, 254/3, 254, 254/3.
napotitev na pravdo - veljavnost oporoke - tožba - pravni interes - izvedenec - postavitev novega izvedenca
Prepozna vložitev tožbe, glede na napotitveni sklep, lahko vpliva le na potek zapuščinskega postopka (na čas prekinitve le-tega), nima pa vpliva na pravni interes stranke za vložitev ugotovitvene tožbe.
Sodišče novega izvedenca postavi le, če samo dvomi o pravilnost podanega mnenja.
zastaranje odškodninske terjatve - plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča – neupravičena pridobitev – lokacijsko dovoljenje
Ob ugotovitvi, da je tožeči stranki škoda s plačilom odškodnine nastala v letu 1992, tožbo pa je vložila v letu 2005, je ne glede na dejstvo, kdaj naj bi izvedela za škodo in tistega, ki jo je povzročil, zaključek sodišča prve stopnje o zastaranju odškodninske terjatve, materialnopravno pravilen.
V konkretnem primeru se lokacijsko dovoljenje ni izteklo, pač pa je bila zahteva tožeče stranke za izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnjena. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila v ponovljenem postopku kot razlog za zavrnitev izdaje lokacijskega dovoljenja navedena ugotovitev, da vse parcele niso več v lasti tožeče stranke. Zato po oceni pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za vračilo odškodnine po 15. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in zato te pravice sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno ni priznalo.
Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).
ZD člen 214, 214/2, 214/3, 214, 214/2, 214/3. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep - sporazum o delitvi zapuščine - dedni dogovor - delitev zapuščine - nedovoljena pritožba
Ker je predmet izpodbijanja s pritožbo lahko le sodna odločitev, v izpodbijanem sklepu vsebovani dedni dogovor pa ni sodna odločitev, je pritožba nedovoljena.
izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča - dolžnik tuja pravna oseba
Posebnost tega postopka se kaže v dejstvu, da je dolžnik tuja pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije in njena domicilna država ni članica Evropske unije - EU. Zato je sodišče prve stopnje, po prejemu dolžnikovega ugovora, v okviru katerega je slednji postavil tudi ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, presojalo z uporabo določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP - glede postavljenega ugovora - člen 53 ZMZPP).
S poroštveno izjavo se porok drugi strani, to je upniku, neodplačno zaveže, da bo jamčil za tujo obveznost. Namen določbe 998. člena ZOR je v tem, da poroka posebej varuje. Sodišče je na podlagi vsebine poroštvene izjave pravilno zaključilo, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze. Bistveni elementi obveznosti, za katero daje porok svoje osebno jamstvo, so višina obveznosti, njena zapadlost in obresti.