Ker gre za prostovoljno pogodbeno zavarovanje, kjer je višina zavarovalne vsote in s tem zavarovalnega kritja odvisna izključno od volje pogodbenih strank, tožnik ni upravičen do valorizacije zavarovalne vsote.
Sodišče prve stopnje mora valorizirati zneske, ki jih je toženka že izplačala na račun odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 454, 454/1, 454, 454/1. ZD člen 221, 221. OZ člen 435, 435/1, 435, 435/1. SPZ člen 49, 49.
dedovanje - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - premoženje zapustnika
Ker etažna lastnina še ni oblikovana, se sedaj pokojni, kot kupec v zemljiški knjigi (pred smrtjo) ni mogel vpisati.
Poleg zavezovalnega pravnega posla je bil sklenjen razpolagalni pravni posel, ki ima moč, da pravico prenese iz enega premoženja v drugo, in lastninska pravica prehaja v trenutku dokončanja razpolagalnega pravnega posla.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – kršitev osebnostnih pravic – krivdna odgovornost – vzročna zveza – zahtevek za ugotovitev dejstva
Tožnik ni dokazal vzročne zveze med zatrjevano škodo in zatrjevanim protipravnim ravnanjem. Ker ena od predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je bil zahtevek pravilno zavrnjen. Pritožba s trditvami, da je sodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem obstoja protipravnega ravnanja tožencev napačno uporabilo materialno pravo, napačno ugotovilo dejansko stanje in kršilo postopek, ne more doseči za tožnika ugodnejšega izida postopka in so v posledici pritožbene navedbe v tej smeri za odločitev v pravdi irelevantne.
ZPP člen 254, 254/2, 254, 254/2. OZ člen 131, 131.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - običajni riziko - kolesarski spust - vdolbina na cesti - sanacija udarnih jam - predvidljivost
Vdolbina, premera največ 0,2 m, globine od 0,01 do 0,04 m, je na cesti Vršič - Kranjska gora običajni riziko, na katerega mora kolesar, ki se spušča po tej cesti, računati. Ker bi brez zaviranja na prvo kolo pri hitrosti 32 km/h kolesarka tako vdolbino normalno prevozila brez padca, očitana opustitev tožene stranke (sanacija udarnih jam) ni v vzročni zvezi z nastankom škodne posledice.
Protipravno je le takšno ravnanje, katerega objektivno predvidljiva posledica je verjetnost nastanka škode, kar je pri običajnih rizikih izključeno.
Toženec, ki je povzročil prometno nesrečo, je, ker je vozil in bil udeležen v nezgodi v času veljavnega ukrepa prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, izgubil zavarovalne pravice.
zloraba notranje informacije - manipulacija na trgu vrednostnih papirjev
Notranja informacija so lahko le resnični podatki. Zgolj govorice za opredelitev informacije kot notranje informacije ne zadostujejo, v nasprotnem primeru bi se namreč povsem razblinil značaj informacije, da je zares tudi informacija. Šlo bi namreč za pretvorbo informacije v lažnive podatke. Tako storilec po 243. členu KZ ne more sam „proizvesti“ notranje informacije, torej lažnivega podatka, s katerim bi lahko vplival na ceno vrednostnih papirjev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
V primeru, da storilec sam znotraj svojega poslovnega sistema ustvarja navidezno umetno povpraševanje tako po vrednostnih papirjih kakor tudi z navideznimi knjižnimi operacijami zato, da s tem vpliva na ceno vrednostih papirjev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, govorimo o manipulaciji na trgu vrednostnih papirjev in ne o zlorabi notranje informacije.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0053872
SZ člen 25, 25/3, 25, 25/3. ZPP člen 7, 188, 212, 7, 188, 212. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 378, 378/1, 355, 355/1, 355/1-6, 378, 378/1.
upravnik večstanovanjske hiše - plačilo stroškov - trditvena podlaga
Tožnik mora zatrjevati vsa pravnorelevantna dejstva, na podlagi katerih je mogoče preveriti utemeljenost zahtevka. Glede na ugovor toženke, da zahtevek ni dovolj specificiran, bi moral upravnik navesti, kakšni stroški so mu nastali z upravljanjem za celotno stavbo, in sicer za vsak mesec posebej, ter na podlagi katerih kriterijev je obračunal delež, ki odpade na toženko. V nasprotnem primeru je zahtevek nesklepčen in ga je kot takega potrebno zavrniti.
OZ člen 376. ZOR člen 210, 214, 372. SZ člen 123, 125.
tek zamudnih obresti - neupravičena obogatitev - poštenost pdridobitelja - prodaja denacionalizirane nepremičnine - ugovor neizpolnitve - zastaranje
1. Na prenehanje teka obresti ne vpliva, če so obresti med tem zastarale. Zastaranje namreč ne pomeni prenehanja terjatve iz naslova obresti, ampak je posledica zastaranja le neiztožljivost terjatve.
2. Pridobitelj je pošten samo, če ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gre za neupravičeno pridobitev. Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka morala poznati naštete predpise, kar pomeni, da ob skrbnem ravnanju pogodbe ne bi sklenila, in da je bila zato že od prejema denarnega zneska nepoštena, je pravilen.
udeleženec zemljiškoknjižnega postopka - dedič kot udeleženec zemljiškoknjižnega postopka
S trenutkom zapustnikove smrti v njegov pravni položaj vstopijo njegovi dediči. Položaj udeleženca, ki ga je imel zapustnik v zemljiškoknjižnem postopku, je zato potrebno priznati tudi njegovim dedičem.
nezgodno zavarovanje - nezgoda - dvig bremena - nastop posledic
Tožnikova nezgoda ne predstavlja zavarovalnega primera ne po določbi 922. člena OZ, po katerem mora biti dogodek, ki je predmet zavarovanja bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje sopogodbenikov, in tudi ne po prvem odstavku 5. člena Pogojev, saj ne gre za nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na telo in ima za posledico njegovo prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja. Šlo je le za dvig 25-kg bremena, ni šlo npr. za primer udarca s predmetom, padec, spodrsljaj... (po določbi drugega odstavka 5. člena Pogojev se namreč za nezgodo štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje,..., vbod s kakim predmetom...). Do poškodbe je očitno prišlo po nagli telesni kretnji oziroma ob nenadnem naporu.
ZNP člen 4/1. ZZK-1 člen 3/1-6, 31/1, 120/2, 123, 124, 149, 157/3, 157/3, 3/1-6, 31/1, 120/2, 123, 124, 149.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta - utemeljenost zahtevka za vpis - omejitev načela zaslišanja udeležencev postopka - načelo formalnosti postopka - vsebina listine, ki je podlaga za vpis
Po 3. odstavku 157. člena ZZK-1 se ugovor proti sklepu o vpisu vroči drugim udeležencem postopka, medtem ko njihovega odgovora na ugovor zakon ne predvideva, prav tako ne njegove vročitve.
V skladu s 4. in 5. odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
S popravnim sklepom je mogoče popraviti zgolj napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Kadar sodišče o delu zahtevka s sodbo ni odločilo, lahko na podlagi pravočasnega predloga strank o tem odloči z dopolnilno sodbo.
Tožeča stranka mora takso plačati v roku za dopolnitev, ki ji ga da na voljo sodišče 1. stopnje, potrdila o plačilu pa ni potrebno predložiti, saj takšne zahteve procesna pravila ne vsebujejo. Šele če se ugotovi, da sodna taksa ni bila plačana niti v roku za dopolnitev vloge, se tožba šteje za umaknjeno.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - nepravilna vročitev sodbe - vročitev sodbe
Nepravilna vročitev sodbe ni razlog za obnovo postopka, temveč je za tak primer predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti, pa tudi pravnomočnosti.
Tožnik – javni uslužbenec po kriteriju zagotavljanja učinkovitejše organizacije dela ni bil pravilno ocenjen, saj tožena stranka ni upoštevala, da je k slabši učinkovitosti organizacije dela delno prispevala sama, ker ni upoštevala njegovih opozoril in ni sprejela ustreznih ukrepov. Iz tega razloga je potrebno oceno dela tožnika – javnega uslužbenca razveljaviti in toženi stranki naložiti, naj ga ponovno oceni. Ocena je namreč v pristojnosti predstojnika tožene stranke, sodišče pa lahko presoja le zakonitost ocene.
ODPRAVNINA – INVALIDNOST – DELNA UPOKOJITEV – OSNOVA ZA IZRAČUN
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti upokojena za štiri ure, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere se kot osnova upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.