ZTel člen 35, 35. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 16, 16.
pristojbina za uporabo radijske frekvence
Pri določitvi višine pristojbine gre pretežno za strokovno tehnična opravila. Določitev števila točk terja določena strokovna opravila in uporabo strokovnih metod. V obravnavanem primeru gre za primer iz 16. člena Uredbe, ko število točk ni določeno že z radijskim dovoljenjem. Število točk oziroma elementi, na podlagi katerih se število točk določi (velikost področja, število prebivalcev, širina dodeljenega radiofrekvenčnega pasu in frekvenčno območje) so določeni skladno s pogoji, določenimi v radijskem dovoljenju, katerih imetnik je tožeča stranka in z uporabo tehničnih metod, ki jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ker tožeča stranke ne zatrjuje, da bi bile za izračun števila točk uporabljene napačne metode ali napačni podatki iz radijskega dovoljenja, toženi stranki ni mogoče očitati nestrokovnega, v tej posledici pa tudi nezakonitega ravnanja.
ZTel-1 člen 5, 5. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 9, 16, 9, 16.
pristojbina za uporabo radijske frekvence
Če je število točk, ki je podlaga za obračun pristojbine, določeno že v radijskem dovoljenju, stranka ne more te podlage izpodbijati šele v sporu zoper sklep o določitvi višine pristojbine za uporabo radijske frekvence.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor
Tožbeni ugovor, da je občina že pričela postopke za spremembo in dopolnitev prostorskih aktov, na odločitev ne more vplivati, saj je v postopku inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena pomembna zgolj ugotovitev, ali ima investitor za gradnjo oziroma za poseg v prostor ustrezno upravno odločbo ali ne. Tako tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora o nastanku nenadomestljive škode, saj bi bilo to potrebno upoštevati pred pričetkom nezakonite gradnje.
Po določbi 38. člena ZDoh se davek iz dejavnosti plačuje tudi od dohodkov, doseženih z rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma pridelano krmo. Ker davčni zavezanec napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1997 ni vložil, je davčni organ pravilno na podlagi 39. člena ZDavP davčno osnovo ugotovil z oceno. Davčni zavezanec ni vodil ustreznih evidenc po določbi 27. člena ZDavP, po 2. odstavku 1. člena Odredbe ter po 14. členu Pravilnika in za svoje zatrjevane stroške nima ustreznih evidenc oziroma verodostojnih knjigovodskih listin, zato jih davčni organ ni mogel upoštevati pri ugotovitvi višine davčne osnove z oceno.
ZUN člen 73, 73/1, 73, 73/1. ZUP člen 80, 80/1, 80, 80/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor
Inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN se izreče investitorju gradnje oziroma nedovoljenega posega v prostor (kolikor je znan).
Iz zapisnika je razvidno, da je tožnik sam povedal, da je edini investitor obravnavane gradnje. Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni (1. odstavek 80. člena ZUP). Na obravnavani zapisnik tožnik ni dal nobene pripombe in ga je tudi podpisal, in sodišče zato nima pomislekov v njegovo pravilnost.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožba - nova dejstva
Po 62. členu ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). Da naj bi tožnica neposredna uporabnica nepremičnin, ki so bile pri izračunu nadomestila upoštevane, ne bila, ter da naj bi to bila A. kot zakupnica oziroma lastnica, tožnica nejasno in tudi neizkazano zatrjuje šele v tožbi. To pa pomeni, da gre za tožbeno novoto, tožbene novote pa po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS niso dopustne in jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati.
prispevki za socialno varnost - davek od osebnih prejemkov
Izplačila kot povračila stroškov po neverodostojnih listinah bi lahko imela značaj prejemka iz delovnega razmerja v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh, kot obdavčljivi prejemki. Vendar je po presoji sodišča v obravnavanem sporu odločilnega pomena ugotovitev, ali so bila izplačila dejansko opravljena ali ne.
prenehanje sodniške funkcije - ocena sodniške službe - potrditev Sodnega sveta RS
Potrditev ocene sodniške službe iz drugega odstavka 33. člena ZSS ni šteti zgolj za potrditev osrednjega akta v smislu določb ZUP, ampak za odločitev in s tem akt, s katerim se šele končno odloči, da je ocena Personalnih svetov pravilna in da sodnik sodniški službi ne ustreza. Sicer pa je bil v tem smislu dan tudi pravni pouk tožnici in nenazadnje tudi tožena stranka (Sodni svet RS) sama ne ogovarja položaju toženca in s tem tistega, ki o oceni sodniške službe končno odloči, oziroma ga očitno, glede na navedbe v odgovoru na tožbo, tako razume tudi sama. Čim pa je tako in je potrditev vsebinska odločitev, s katero se ocena sodniške službe ponovno pretehta, mora biti pravilno izpeljan postopek, iz odločitve oziroma njene obrazložitve pa morajo biti razvidni (tudi) vsebinski razlogi za potrditev.
ZZZDR člen 158, 158/1, 158/1, 158. ZSV člen 88, 88/1, 88, 88/1.
oddaja otroka v rejništvo
Za samo oddajo otroka v rejništvo po določbi 1. odstavka 158. člena ZZZDR zadostuje privolitev roditelja, pri katerem otrok živi. Vodilo pri odločanju v tovrstnih postopkih pa so koristi otroka - v konkretni zadevi je bilo otrokoma treba v najkrajšem možnem času zagotoviti urejeno bivališče. Zaradi kratkotrajnosti (oddaja v rejništvo k babici za dva meseca) in nujnosti ukrepa, ter ob tem, da ne gre za nobenega od v 1. odstavku 88. člena ZSV naštetih primerov, v ugotovitvenem postopku na prvi stopnji ni bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka, čeprav prvostopni organ tožnika - očeta ni pritegnil v postopek.
Če ne glede na formalna določila sklenjene pogodbe (komisijska pogodba) njena dejanska izvedba ne kaže na to, da gre za komisijsko prodajo in da gre za fiktivno komisijsko pogodbo, je tožnika mogoče obravnavati le kot kupca in s tem davčnega zavezanca po določbi 3. odstavka 4. člena ZDMV.
sprejem v državljanstvo - mnenje pristojnega resornega organa - odločanje v upravnem sporu brez upravnih spisov
O prošnji za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS upravni organ ne more odločati brez mnenja Vlade, pogoj za pridobitev državljanstva po tej določi pa je tudi, da je izkazana korist države zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. To korist ugotavlja pristojni organ, na katerega področje sodi določena zatrjevana korist.
URS člen 15, 15/2, 74, 15, 15/2, 74. ZTI člen 13, 13.
ukrep tržnega inšpektorja
Po ustaljeni novejši upravno - sodni praksi mora imeti ukrep inšpekcijskega organa podlago v konkretni zakonski določbi v primeru, da ukrep inšpektorja pomeni poseg v ustavno pravico subjekta. Za takšen inšpekcijski ukrep, kot je bil izrečen v konkretnem primeru (da mora tožeča stranka odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju in potrošniku na podlagi njegovega predplačila za storitev plačati obresti), bi torej morala biti podana določna zakonska podlaga. Tega kriterija določilo 13. člena ZTI ne izpolnjuje, zato je izpodbijana odločba nezakonita. To interpretacijo sodišča potrjuje tudi dejstvo, da je zakonodajalec inšpekcijski ukrep, ki je bil izrečen v konkretnem primeru, vključil v IX. poglavje ZVPot z zakonsko spremembo, ki pa je stopila v veljavo po izdaji prvostopenjske odločbe.
Tožnik ima prav, ko v tožbi navaja, da v tako izpeljanem (nepravilnem in nezakonitem) postopku ni imel možnosti izpodbijanja zneska neprijavljenih prihodkov, ugotovljenih z oceno. Po presoji sodišča, bi moral davčni organ prve stopnje tožniku izdati posebno odločbo v zvezi z ugotovljenimi prihodki iz naslova opravljanja (neregistrirane) dejavnosti kmečkega turizma. Izdana odločba, s katero je bilo tožniku naloženo plačilo davka od prometa storitev, ne nadomešča odločbe, s katero se ugotovijo prihodki iz dejavnosti kmečkega turizma.
Če lastniki parcel podajo soglasje, da se odpovedujejo vabljenju, ustna obravnava ni potrebna (3. odstavek 26. člena ZENDMPE) in upravni organ ima v soglasju lastnikov o poteku meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, podlago, da mejo uredi z odločbo (32. člen ZENDMPE).
Vprašanja, koga je šteti za upravičenca v primerih, ko je bilo premoženje podržavljeno osebi, ki je umrla že pred podržavljenjem, vendar po 28. 8. 1945 (oziroma 15. 9. 1947 na priključenem območju), ZDen ne ureja. Sodišče meni, da je treba v primerih, ko se akt o podržavljenju glasi na že pokojnega lastnika, njegovo lastništvo pa glede na zemljiškoknjižne ali druge podatke ni sporno, kot dejansko podlago denacionalizacije upoštevati akt, kakršen je izdan. Odstopanje od tega je namreč dopustno le v primerih, ki jih ZDen izrecno določa, torej le pod pogoji 11. in 12. člena tega zakona.