Osnovno sredstvo, za katerega se uveljavlja amortizacija, mora biti vknjiženo v poslovnih knjigah kot sredstvo davčnega zavezanca in vpisano v skladu z določbami predpisov, ki so veljali v času vpisa osnovnega sredstva v register osnovnih sredstev.
Potem, ko je tožena stranka pravilno ugotovila, da je treba vlogo stranke obravnavati kot predlog za obnovo postopka, ni imela več podlage, da je o tej vlogi odločala kot o pritožbi.
Pri določbi 45. člena ZDDV ne gre za pravo retroaktivno uporabo zakona, ki jo ugovarja tožeča stranka in ki jo prepoveduje Ustava RS. Kolikor gre za "nepravo" (z učinkovanjem za nazaj) retroaktivnost pa sodišče ne vidi razlogov, iz katerih ne bi bila dopustna, saj določba 45.člena ZDDV velja za vse primere in naslovnike enako, po vsebini pa gre za določitev relevantnega dejanskega stanja, od katerega je odvisno ali naslovnik je ali ni zavezanec za DDV po tem zakonu tudi v času pred potekom 12 mesecev po pričetku uporabe ZDDV.
Osnovne značilnosti pogodbe o trgovskem zastopanju so - stalno opravljanje poslov za drugega, dlje časa trajajoče razmerje, zaupnost razmerja, dela za naročnikov račun, plačilo za celoto opravljenih storitev s provizijo v odstotkih od sklenjenih poslov, nepooblaščenost zastopnika za sklepanje pogodb brez izrecnega dogovora, skrb za naročnikove interese in zlasti namen pogodbe, ki je v tem, da naročnik s posredovanjem zastopnika sklene čimveč poslov, zato sodišče ne dvomi, da gre v obravnavanem primeru za opravljanje storitev trgovskega zastopanja in ne za katero od storitev, navedenih v 3. odstavku 17. člena ZDDV.
Pri vračanju posameznih stvari iz podjetja se ne ugotavlja parcialno njihove manjvrednosti danes, glede na stanje ob podržavljenju, kot samostojna oblika odškodnine, ampak se današnjo vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin zgolj odšteva od ugotovljene neto aktive podržavljenega podjetja.
Prisilna izterjava davka, naloženega v plačilo gospodarski družbi, je, če le-ta ni uskladila ustanovitvenih in drugih aktov z ZGD ter se ni dokapitalizirala do 31. 12. 1994, na podlagi izvršljive odločbe na podlagi 6. odstavka 580. člena ZGD mogoča zoper družbenika te družbe, razen kolikor gre za družbenika, ki v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02) ni odgovoren za obveznosti družbe. V postopku prisilne izterjave ni mogoče ugovarjati obveznostim, naloženim v plačilo v odločbah, ki za prisilno izterjavo predstavljajo izvršilni naslov (1. odstavek 46. člena ZDavP).
Tožena stranka ni podala opredelitve pojma "dejansko neprekinjeno živi" in ni upoštevala takratne tožnikove mladoletnosti in razlogov za njegovo potovanje v BiH leta 1992.
pogoji za opravljanje dejavnosti - gostinstvo - ukrep tržnega inšpektorja
Stranka, ki opravlja gostinsko dejavnost, mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 11. členu ZGOS, tudi če je dejavnost začela opravljati na podlagi upravnega akta, izdanega pred uveljavitvijo tega zakona.
Toženi stranki je bilo izdano soglasje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni izvajanje 25. in 26. člena ZBPP, ni pa pristojna za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 3. odstavku 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 31. člena ZBPP.
Z določilom 3. odstavka 14. člena ZFDO zakonodajalec ni izključil nujnosti izvedbe javnega razpisa tudi za ponujeno delo v času, ko funkcionar uveljavlja pravice po prenehanju funkcije. Smiselna razlaga in uporaba določil ZUP o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu v konkretnem primeru zahteva upoštevanje koncepta pridobljenih pravic in načela sorazmernosti. Z vidika možnosti za pravna sredstva zoper nezakonite izbire oziroma imenovanja je namreč treba na obe fazi postopka gledati kot na celoto, kajti sicer ravno v primeru, ko izbirni postopek ni zakonit in ni bil izveden javni razpis, zoper napake v tej fazi postopka ne bi bilo učinkovitega pravnega sredstva.
Določilo 2. odstavka 40. člena ZTel je potrebno razlagati tako, da ima vlagatelj pravico do pritožbe v okoliščinah zavrnitve izdaje radijskega dovoljenja pod pogoji, ki jih je uveljavljal vlagatelj, in med katere nedvomno spada določitev točke zaradi plačevanja pristojbine.
Izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi pomeni izjemo od splošnega načela v ZDen, zato je potrebno te izjeme interpretirati restriktivno. Odločba mora utemeljiti odločitev, da določene nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi. Pred zavrnitvijo zahtevka za nadomestno nepremičnino je potrebno v postopek pritegniti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanca.
Vrednost zemljišča je treba v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZDen vrednotiti po njegovem stanju v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje ob podržavljenju pomeni dejansko rabo zemljišča ob podržavljenju.
Vložena pritožba ne predstavlja ovire za uvedbo postopka prisilne izterjave z odločbo naložene obveznosti po poteku roka za njihovo prostovoljno izpolnitev.
obnova postopka - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka
Obnovo postopka lahko predlaga samo oseba, ki je sodelovala kot stranka oziroma bi morala sodelovati v prejšnjem postopku. Vprašanje položaja stranke se presoja glede na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času izdaje odločbe, s katero se je končal postopek, katerega obnova se predlaga.
Glede na določbo 2. odstavka 44. člena ZDavP je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov le v primerih, ko dolžnik dolguje za več let oziroma iz različnih naslovov davek. Ker se po določbi 1. člena ZDavP kot davek štejejo obvezne dajatve, v obravnavnem primeru pa ne gre za obvezne dajatve tožnika temveč je nesporno, da se izterjujejo denarne kazni, ki jih niso odmerili davčni organi (odločbi sodnika za prekrške, plačilni nalogi policijskih postaj) po presoji sodišča seznam zaostalih obveznosti v smislu določbe 2. odstavka 44. člena ne more biti podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.
ZDavP v času odločanja prvostopnega organa ni določal, da prometnega davka ne bi bilo mogoče odpisati oziroma odložiti. Tožena stranka sicer citira 93. člen tega zakona, vendar pa v tej določbi prometni davek ni naveden med davki, katerih plačila ne bi bilo mogoče odpisati oziroma odložiti. V določbi 231. a člena ZDavP, ki je začela veljati s spremembami in dopolnitvami ZDavP-A (Uradni list RS, 87/97) in se pričela uporabljati 1. 1. 1998, je sicer določeno, da do dneva uveljavitve zakona, ki bo urejal davek na dodano vrednost, davčni organ ne more odpisati, razen iz razloga neizterljivosti, oziroma ne more odložiti plačila ali dovoliti obročnega plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev. Vendar pa ta določba v času odločanja prvostopnega organa še ni veljala in je bilo takrat po presoji sodišča glede na določbe ZDavP mogoče, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 89. členu ZDavP, odpisati, odložiti oziroma dovoliti obročno plačevanje prometnega davka.
ZTel-1 člen 5, 5. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 9, 16, 9, 16.
pristojbina za uporabo radijske frekvence
Če je število točk, ki je podlaga za obračun pristojbine, določeno že v radijskem dovoljenju, stranka ne more te podlage izpodbijati šele v sporu zoper sklep o določitvi višine pristojbine za uporabo radijske frekvence.
Upravni organ je tožniku utemeljeno prepovedal proizvodnjo in promet pure pack embalaže za mleko in mlečne izdelke, saj je bila le-ta potiskana s tiskarskimi barvami, ki vsebujejo heksaklorbenzen (HCB), zaradi česar je zdravstveno neustrezna in neprimerna za prehrano ljudi oziroma za predviden namen uporabe (3. točka 1. odstavka 27. člena ZZUZIS).