Ob upoštevanju ter kriterijev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo odškodnino za telesne bolečine oziroma za nevšečnosti pri zdravljenju v višini 600.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo, da je tožnik doslej opravil zgolj neinvazivne preglede, ki bodo potrebni tudi v bodoče. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnik zahteval 2.500.000,00 SIT, sodišče pa je ta zahtevek v celoti zavrnilo, izhajajoč iz izvedenskega mnenja dr. D, ki je povedal, da zaradi plevralnih plakov tožnikove splošne življenjske aktivnosti niso zmanjšane. Taki odločitvi prvostopenjskega sodišča je sledilo tudi pritožbeno sodišče in tožnikovo pritožbo tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba ima sicer prav, ko navaja, da se je Višje sodišče v K. postavilo na stališče, da ne more biti pravno upošteven strah za hujše bolezni, če se le-te še niso pojavile, vendar v predmetni zadevi ne gre za takšen primer. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre torej le za strah hujše oblike bolezni, ampak za stanje, ki se je razvilo kot posledica tega strahu, ki je nedvomno pogojen tudi s širšim okoljem, v katerem tožnik živi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02817
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 76, 76. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
podružnica - sposobnost biti stranka - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali je dolžnik morebiti medtem dolgovani znesek poravnal, kot trdi , pač pa bo to moral uveljavljati v postopku izvršbe.
Okoliščini, da je obtoženec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in se zagovarjal, da se ga ne spominja, ne izključujeta krivdne oblike direktnega naklepa.
motenje posesti – tožba zaradi motenja posesti – rok za vložitev tožbe
Ker je ploščo zgradil D.V. v januarju 2004 (da jo je zgradil on je izrecno navedla tudi tožeča stranka na naroku 14.2.2007), na nasutem materialu in kakšen poseben zid sploh ni bil zgrajen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - materialna pravnomočnost
30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep instančnega sodišča vročen tožnici in ne že od dneva izdaje sklepa.
KZ člen 205, 205. ZKP člen 437, 437/1, 437/1-1, 437, 437/1, 437/1-1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis dejanja
Konkretna posledica pri kaznivem dejanju, ko državni tožilec očita obdolžencu, da delavki ni plače izplačeval v celoti, je prikrajšanje pri plači, vendar za konkretizacijo ni potrebno, da so navedeni vsi posamezni zneski prikrajšanja.
Čeprav oškodovanec v obtožnem predlogu ni navedel konkretnih dokazov, ki naj jih sodišče izvede, je smiselno razumeti, da predlaga zaslišanje sebe kot priče, sicer pa ima oškodovanec pravico predlagati dokaze tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka.
Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo. Nedobrovernost je dolžan dokazati nasprotni udeleženec glede na to, da se dobrovernost domneva. Tisti, ki trdi, da je v dobri veri ne sme vedeti ali ne more vedeti, da ni lastnik, saj se dobra vera nanaša na mišljenje glede njegove pravice. Tožnik ves čas zatrjeval in navajal, da je žena pridobila lastninsko pravico po očetu, torej je tožnik ves čas vedel, da je ta parcela last žene in je izvrševal posest ne da bi bil prepričan o tem, da je lastnik. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Vprašanje dobrovernosti priposestvovalca se nanaša na njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice. Tega pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, zato na nepremičnini tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice.
izvršba na plačo - prenehanje delovnega razmerja - učinek sklepa o izvršbi proti novemu delodajalcu - sporočilo sodišču, kdo je nov delodajalec - rok
Sklep o izvršbi učinkuje, če dolžniku preneha delovno razmerje, tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje. Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče. Sodišče o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.
V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.
ZDR člen 88, 88. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17, 100, 17, 100.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 492/2006 z dne 27.2.2007) je potrebno tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji 1. odstavka 88. člena izhajati iz določbe 17. člena SKPgd in upoštevati kriterije za izbiro tistega izmed delavcev, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker tožena stranka pri ugotavljanju poslovnega razloga - zmanjšanja potreb po delu enega veterinarskega tehnika, ni opravila ustrezne primerjave med delavci oziroma ni uporabila kriterijev iz kolektivne pogodbe, niso bili podani utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZStk člen 2, 4, 4/1, 2, 4, 4/1. ZPP člen 76, 76/3, 76, 76/3. ZDSS-1 člen 48, 48/1, 48, 48/1.
kolektivni delovni spor - udeleženec - stavkovni odbor
Stavkovni odbor ne more biti udeleženec v postopku, saj lahko predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke vložita le tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavkovni odbor ni takšen organ, saj je organ, ki mora napovedati stavko in jo tudi vodi, sklep o začetku stavke pa sprejme organ sindikata ali večina delavcev. Po določilu 3. odstavka 76. člena ZPP je sicer mogoče priznati lastnost stranke oziroma udeleženca tudi tistim oblikam združevanja, ki glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti stranke, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Ker stavkovni odbor teh pogojev ne izpolnjuje, saj gre za ad hoc organ, katerega funkcija preneha z zaključkom stavke, ne more imeti statusa udeleženca v kolektivnem delovnem sporu in je sodišče prve stopnje predlog zoper njega utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.
Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.
V primeru pripoznave tožbenega zahtevka mora tožnik povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZIZ člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravnomočnost sklepa o ugovoru - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - vročitev odločbe sodišča prve stopnje - učinek pravnomočne odločbe nasproti strankam
Sklep ima nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročen. To pomeni, da prej omenjeni sklep Višjega sodišča v K. zoper tožečo stranko ni mogel učinkovati preden ji je bil vročen in je šele od tedaj dalje lahko tekel tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 59. čl. ZIZ.
ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/3, 200, 178, 178/2, 189, 189/3, 200.
odgovornost pri nesreči - premikajoča motorna vozila - krivdna odgovornost - materialna škoda
Glede na različne možne vsebine leasing razmerij je zaključek, da je tožnica kot leasingojemalka že zaradi takšnega svojstva upravičena do škode na vozilu,ki se kaže v njegovi manjvrednosti, zmoten.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 24, 24/6.
odpravnina - redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - kolektivna pogodba
Četudi je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga po določbah ZDR, je upravičen do (višje) odpravnine po kolektivni pogodbi, saj njene določbe s sprejemom in uveljavitvijo ZDR niso bile razveljavljene.