kazenski postopek - stroški - dejansko stanje - nepopolno
O tem ali bo potrebno obd. naložiti v plačilo stroške kazenskega postopka ali pa ga plačila teh oprostiti bo mogoče odločiti šele z dopolnitvijo dokaznega postopka. V tem bo potrebno ugotoviti višino denarnih pomoči katere sprejema obd. in zlasti višino zaslužka z njegovimi priložnostnimi deli na tržnici.
Vsakokratna uporaba ponarejene javne listine predstavlja samostojno kaznivo dejanje, zato kazenski pregon ni zastaral, čeprav je obdolženec overjeno fotokopijo istega spričevala predložil delodajalcu že enkrat prej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02817
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 76, 76. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
podružnica - sposobnost biti stranka - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.
Ob upoštevanju ter kriterijev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo odškodnino za telesne bolečine oziroma za nevšečnosti pri zdravljenju v višini 600.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo, da je tožnik doslej opravil zgolj neinvazivne preglede, ki bodo potrebni tudi v bodoče. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnik zahteval 2.500.000,00 SIT, sodišče pa je ta zahtevek v celoti zavrnilo, izhajajoč iz izvedenskega mnenja dr. D, ki je povedal, da zaradi plevralnih plakov tožnikove splošne življenjske aktivnosti niso zmanjšane. Taki odločitvi prvostopenjskega sodišča je sledilo tudi pritožbeno sodišče in tožnikovo pritožbo tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba ima sicer prav, ko navaja, da se je Višje sodišče v K. postavilo na stališče, da ne more biti pravno upošteven strah za hujše bolezni, če se le-te še niso pojavile, vendar v predmetni zadevi ne gre za takšen primer. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre torej le za strah hujše oblike bolezni, ampak za stanje, ki se je razvilo kot posledica tega strahu, ki je nedvomno pogojen tudi s širšim okoljem, v katerem tožnik živi.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali je dolžnik morebiti medtem dolgovani znesek poravnal, kot trdi , pač pa bo to moral uveljavljati v postopku izvršbe.
Tožbeni zahtevek glede izročitve spornih nepremičnin v posest se je glasil: "Tožena stranka je dolžna izročiti tožnici v posest parc. št. 801/1, 801/2, 801/3, 853, 874/2 in 844/2, vl. št. 756 k.o. G. v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo", kar po oceni pritožbenega sodišča potrjuje pritožbene navedbe, da tožbeni zahtevek v tem delu ni določen, saj iz njega ni razvidno, kateri tožnici je toženec dolžan nepremičnine izročiti.
KZ člen 205, 205. ZKP člen 437, 437/1, 437/1-1, 437, 437/1, 437/1-1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - opis dejanja
Konkretna posledica pri kaznivem dejanju, ko državni tožilec očita obdolžencu, da delavki ni plače izplačeval v celoti, je prikrajšanje pri plači, vendar za konkretizacijo ni potrebno, da so navedeni vsi posamezni zneski prikrajšanja.
Čeprav oškodovanec v obtožnem predlogu ni navedel konkretnih dokazov, ki naj jih sodišče izvede, je smiselno razumeti, da predlaga zaslišanje sebe kot priče, sicer pa ima oškodovanec pravico predlagati dokaze tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka.
Eventualna maksima iz določbe čl. 286 ZPP velja za navajanje dejstev in dokazov, če pa ima sodišče v spisu v procesnem gradivu znana odločilna dejstva, da lahko ta ugovor preveri, ga mora obravnavati in o njem odločiti, saj ugovor zastaranja lahko toženka poda vse do konca glavne obravnave. To je materialno procesni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbe, presoja utemeljenosti takega ugovora pa je vezana na konkretna dejstva, odločilna za ugotavljanje pričetka teka zastaranja, ta pa so že bila izkazana do konca prve glavne obravnave.
V opisanem primeru gre za očitno nesorazmerje med pravico, ki se vtožuje in zaznambo spora, ki se nanaša na celotni nepremičnini in ne le na vtoževani idealni delež.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - predčasna razrešitev - prenehanje delovnega razmerja
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, mora v primeru imenovanja na funkcijo, ki je vezana na mandat, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Če z novo pogodbo ni izrecno dogovorjeno, da se sklepa za določen čas, delavcu zaradi izteka mandata delovno razmerje ne preneha. V navedenem primeru, niti če gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali pogodbo o zaposlitvi za določen čas s časovno opredeljenim trajanjem, predčasna razrešitev ni zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
OZ člen 191, 191. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2, 51, 51/2.
vračilo jubilejne nagrade - neupravičena obogatitev
Ker je tožeča stranka izplačala jubilejne nagrade po svoji prosti volji in ob poznavanju pravnih predpisov brez kakršnikoli zahtev tožencev in si tudi ni pridržala pravice, da bi zahtevala vrnitev nakazanih zneskov, oziroma ni plačala nečesa, da bi se izognila sili, ne more zahtevati vrnitve izplačanih zneskov.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogoja določenega v II. odst. 16. čl. ZNP za odstop zadeve drugemu pristojnemu sodišču, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPPSL člen 125, 126, 125, 126. ZFPPod člen 12, 15.
izpodbijanje pravnih dejanj - nelikvidnost - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika
Slabo ekonomsko finančno stanje podjetja se navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah. Zato je tudi po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) podjetje čim postane nesposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti dolžno sprejeti v zakonu predpisane ukrepe ob nastopu nelikvidnosti.
ZJU člen 22, 22/2, 194, 195, 195/1, 195/2. ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 15/1-14. ZRPJZ tabela 1. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, Priloga 1A. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za izračun osnovne plače - imenovanje v naziv - napredovanje - razporeditev
V obravnavani zadevi ni šlo le za imenovanje v naziv podpolkovnika, ampak istočasno za imenovanje na novo dolžnost poveljnika, ki je više vrednotena od dolžnosti, na katero je bila tožeča stranka razporejena predhodno. Tožena stranka bi zato morala glede priznanja pravic tožeče stranke postopati, tako da bi najprej upoštevala odločbo o imenovanju na dolžnost poveljnika in plačni količnik, ki je v formaciji določen za to dolžnost, nadalje pa bi morala priznati že dosežena napredovanja za tri plačne razrede ter višji količnik za izračun osnovne plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker tožena stranka po izdaji pisne obdolžitve z vabilom na zagovor (ki se ga tožnik ni udeležil) ni izvedla ničesar novega v zvezi z očitanim ravnanjem, je izredna odpoved, ki je bila podana šele en mesec po pisni obdolžitvi, nezakonita.
Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo. Nedobrovernost je dolžan dokazati nasprotni udeleženec glede na to, da se dobrovernost domneva. Tisti, ki trdi, da je v dobri veri ne sme vedeti ali ne more vedeti, da ni lastnik, saj se dobra vera nanaša na mišljenje glede njegove pravice. Tožnik ves čas zatrjeval in navajal, da je žena pridobila lastninsko pravico po očetu, torej je tožnik ves čas vedel, da je ta parcela last žene in je izvrševal posest ne da bi bil prepričan o tem, da je lastnik. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Vprašanje dobrovernosti priposestvovalca se nanaša na njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice. Tega pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, zato na nepremičnini tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice.
Eden imed pogojev za izvršbo po 229. členu ZIZ je,d a dolžnik iz izvršilnega naslova ponovno moti posest upnikov na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja.