Izvedensko mnenje, izdelano za potrebe predkazenskega postopka, glede katerega v pravdnem postopku ni bilo soglasja pravdnih strank, da se takšno mnenje uporabi kot dokaz, nima neposredne dokazne vrednosti in sodišče nanj ne more opreti svoje odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji - posebno upravičen razlog
Za odlog izvršbe po določbi 71. čl. ZIZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je ta, da mora dolžnik izkazati verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Drugi pogoj pa je, bodisi eden od primerov, ki so taksativno našteti v določbi 1. odstavka 71. čl. ZIZ, ali pa, če je podan posebno upravičen razlog (določba 2. odstavka 71. čl. ZIZ). To pomeni, da mora sodišče, če želi odložiti izvršbo tudi v primeru drugega posebno upravičenega razloga v smislu 2. odstavka 71. čl. ZIZ dognati nevarnost nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode.
Pogodba je bila realizirana tudi v tistem delu, kjer pomotoma v pisni pogodbi niso bile napisane parcelne številke nepremičnin in ker je bil tožnik dobroverni in zakoniti posestnik teh nepremičnin več kot 20 let, je sodišče pravilno presodilo, da je priposestvoval lastninsko pravico na teh nepremičninah skladno z določbo 2. odst. 28. čl. ZTLR.
Škoda, kot jo zatrjuje dolžnica, namreč da bo zaradi izvršilnega postopka šla v stečaj in ne bo mogla več opravljati svoje dejavnosti, v obravnavanem primeru za odlog izvršbe ni pravno upoštevna, saj bo svoje poslovanje lahko ohranila tudi v bodoče.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
sodni register - izbris pravne osebe - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka po sili zakona - sklep o prekinitvi postopka - poziv pravnim naslednikom za prevzem postopka - nedoločno navedeni pravni naslednik - vročitev sklepa pravnim naslednikom - zakonitost in pravilnost sklepa - vročilnica - javna listina
Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.
V našem procesnem pravu je uveljavljen princip substanciranega prerekanja navedb (kar se vidi iz določbe 212. čl. ZPP, pa tudi 1. odst. 286. čl. ZPP, ki nalagata izjavno breme obema strankama). Za oporekanje ne zadošča pavšalna izjava, da se "nasprotuje vsem navedbam, razen tistim, ki jih izrecno priznava". Sodišče prve stopnje je zato ob procesni neaktivnosti prve tožene stranke glede odločilnih dejstev utemeljeno izhajalo iz trditev tožnika, ki niso bile konkretizirano oporekane.
kazenski postopek - stroški - dejansko stanje - nepopolno
O tem ali bo potrebno obd. naložiti v plačilo stroške kazenskega postopka ali pa ga plačila teh oprostiti bo mogoče odločiti šele z dopolnitvijo dokaznega postopka. V tem bo potrebno ugotoviti višino denarnih pomoči katere sprejema obd. in zlasti višino zaslužka z njegovimi priložnostnimi deli na tržnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK02817
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 76, 76. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
podružnica - sposobnost biti stranka - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Podružnica nima samostojne pravne subjektivitete, ne more biti nosilka pravic in obveznosti in zato tudi ne more biti stranka zemljiškoknjižnega postopka.
Tožbeni zahtevek glede izročitve spornih nepremičnin v posest se je glasil: "Tožena stranka je dolžna izročiti tožnici v posest parc. št. 801/1, 801/2, 801/3, 853, 874/2 in 844/2, vl. št. 756 k.o. G. v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo", kar po oceni pritožbenega sodišča potrjuje pritožbene navedbe, da tožbeni zahtevek v tem delu ni določen, saj iz njega ni razvidno, kateri tožnici je toženec dolžan nepremičnine izročiti.
odškodninska odgovornost lovske družine - krivda - obrnjeno dokazno breme
Prav zato, ker toženi stranki gospodarjenje z lovišči prinaša tudi koristi, mora pri upravljanju lovišča ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka iz drugega odstavka 18. člena ZOR). Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka zahtevala od pristojnih organov postavitev ustreznih opozorilnih prometnih znakov na cesti A.-C. in da je s pristojnimi organi tudi redno sodelovala, da je vsako leto v celoti izvršila plan odstrela srnjadi, da je znotraj meja lovišča postavila opozorilne table za sprehajalce - lastnike psov, saj je ugotovila, da gre le za posamične prehode divjadi, katerih razlog je največkrat to, da se divjad splaši zaradi sprehajalcev, posebej sprehajalcev s psi. Med postopkom ni bilo sporno, da v času dogodka tožena stranka ni izvajala kakšnega organiziranega lova. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto ob dejstvu, da je bilo ugotovljeno, da na mestu, kjer je prišlo do nesreče, ni šlo za t.i. "stečino", torej redne prehode divjadi čez cesto, zadošča za ugotovitev, da je tožena stranka ravnala z zahtevano skrbnostjo.
sprememba tožbe - popravek pasivne legitimacije - privolitev tožene stranke
Vloge ni mogoče razumeti drugače, kot jo je razumelo sodišče prve stopnje, torej kot nestrinjanje s spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se sprememba tožbe, po kateri naj bi bila v tej pravdni zadevi namesto Centra za socialno delo A. tožena stranka R.S., ne dopusti.
Izvedenec je bil mnenja, da je potrebno objekt sanirati in da je sanacija po predlogu U. d.o.o. primerna. Ker pomenijo predlagana dela nujna vzdrževalna dela v okviru rednega upravljanja po drugem odstavku 67. člena SPZ in ker za ta dela ni soglasja med solastniki, je prvostopno sodišče torej pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 67. člena SPZ.
Ob upoštevanju ter kriterijev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo odškodnino za telesne bolečine oziroma za nevšečnosti pri zdravljenju v višini 600.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo, da je tožnik doslej opravil zgolj neinvazivne preglede, ki bodo potrebni tudi v bodoče. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnik zahteval 2.500.000,00 SIT, sodišče pa je ta zahtevek v celoti zavrnilo, izhajajoč iz izvedenskega mnenja dr. D, ki je povedal, da zaradi plevralnih plakov tožnikove splošne življenjske aktivnosti niso zmanjšane. Taki odločitvi prvostopenjskega sodišča je sledilo tudi pritožbeno sodišče in tožnikovo pritožbo tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba ima sicer prav, ko navaja, da se je Višje sodišče v K. postavilo na stališče, da ne more biti pravno upošteven strah za hujše bolezni, če se le-te še niso pojavile, vendar v predmetni zadevi ne gre za takšen primer. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre torej le za strah hujše oblike bolezni, ampak za stanje, ki se je razvilo kot posledica tega strahu, ki je nedvomno pogojen tudi s širšim okoljem, v katerem tožnik živi.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - materialna pravnomočnost
30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep instančnega sodišča vročen tožnici in ne že od dneva izdaje sklepa.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali je dolžnik morebiti medtem dolgovani znesek poravnal, kot trdi , pač pa bo to moral uveljavljati v postopku izvršbe.
Izvrševanje služnosti ne pomeni tudi posesti stvari. Toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča torej nima nad nepremičnino tožnika dejanske oblasti, saj jo ima tožnik, ampak jo sme le uporabljati v obsegu izvrševanja stvarne služnosti, nesporno pridobljene služnosti peš hoje in voženj.