Pokojni se, kot članici agrarne skupnosti, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje, ki ga dedujejo v naravi le dediči, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
odškodninska odgovornost za poškodbo pri delu - odmera odškodnine - sokrivda
V primeru oddelitve gospodarske družbe obe družbi odgovarjata solidarno za obveznosti pred oddelitvijo. Stranka odgovarja delavcu v primeru, da pride do poškodbe, ko viličar ne obratuje, krivdno. Delavec, ki nepooblaščeno izvaja poseg okrog stroja, je v pretežni meri odgovoren za škodo.
ZDavP člen 54, 54. ZPlaP člen 3, 12, 21, 3, 12, 21.
izterjava dolga - sredstva na transakcijskem računu dolžnika
Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje je torej pogodba o koriščenju limita prenehala najkasneje dne 30.4.2004, zato tožeča stranka sklepov DURS o prisilni izterjavi dolga iz naslova limita ni mogla niti smela izvršiti. Da bi tožena stranka imela na transakcijskem računu dobroimetje (brez sredstev limita) pa tožeča stranka tudi nikoli ni trdila.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka to plačilo izvršila iz svojih lastnih sredstev in da temelj za vračilo plačanega zneska ni podan ter je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago svoje odločitve pravilno navedlo določbe Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/2002) in Pravilnika o načinu ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (Ur. l. RS, št. 91/2002), ki tožeči stranki nalagata izvršitev plačila le, če ima imetnik TRR na računu kritje. Kritje pa po določbi 4. tč. 3. čl. Zakona o plačilnem prometu pomeni pozitiven saldo na TRR in odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu (limit). Zgolj takšna obveza banke pa izhaja tudi iz določbe čl. 54 Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96). Kritja pa tožena stranka na TRR ni imela.
Tožeča stranka je torej izvršila plačilo, čeprav bi mogla in morala vedeti, da tega ni dolžna, zato vrnitve plačanega zneska ne more zahtevati niti po določilih o neupravičeni pridobitvi, kot to ureja Obligacijski zakonik v čl. 190 do 198, niti iz naslova zakonite subrogacije (čl. 275 OZ), ter je pritožba tudi iz tega razloga neutemeljena.
V primeru ko pravdna stranka nastopa kot porok fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, dejstvo stečaja samostojnega podjetnika ne more biti relevantno.
Zamuda roka za odgovor na tožbo zaradi nezadostne skrbnosti toženke ne pomeni upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka o prejemu tožbe in poziva na odgovor v pravdnem postopku ni obvestila pooblaščenke iz nepravdnega postopka, kjer je bil postopek prekinjen.
sodni register - izbris pravne osebe - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka po sili zakona - sklep o prekinitvi postopka - poziv pravnim naslednikom za prevzem postopka - nedoločno navedeni pravni naslednik - vročitev sklepa pravnim naslednikom - zakonitost in pravilnost sklepa - vročilnica - javna listina
Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
nesreča pri delu - varstvo pri delu - regresni zahtevek
Ker toženi stranki ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. ZZVZZ, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZPP člen 215, 215.
dokazni standard - prepričanje - pravilo o dokaznem bremenu - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zahtevek za povečanje zapuščinske mase - aktivna legitimacija - sosporništvo
Če z dokazi, ki jih predlagajo stranke in jih sodišče izvede, ni mogoče priti do pozitivnega ali negativnega prepričanja o odločilnem dejstvu, mora sodišče odločiti po pravilih o dokaznem bremenu. V tem primeru ta pravila povedo, katera stranka bo v postopku zmagala.
Tožnici sta aktivno legitimirani za tožbo, da spada v zapuščino po njunem pokojnem očetu nepremičnina, ki se je gradila v času trajanja njegove zakonske zveze s toženko. Pasivno legitimirana pa je v tem sporu lahko samo toženka, ki je zemljiškoknjižna lastnica te nepremičnine. Ko gre za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je naperjen proti formalnemu lastniku premoženja, je namreč aktivno legitimiran vsak dedič, saj tu ne gre za nujno sosporništvo v smislu 201. čl. ZPP.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pred uveljavitijo ztlr - priposestvovanje - javno dobro
Tožnik namreč uveljavlja pridobitev lastninske pravice pred uveljavitvijo ZTLR, kar pomeni, da je potrebno uporabiti določbe predpisov, ki so veljali v času zatrjevanega priposestvovanja.
Okoliščini, da je obtoženec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in se zagovarjal, da se ga ne spominja, ne izključujeta krivdne oblike direktnega naklepa.
motenje posesti – tožba zaradi motenja posesti – rok za vložitev tožbe
Ker je ploščo zgradil D.V. v januarju 2004 (da jo je zgradil on je izrecno navedla tudi tožeča stranka na naroku 14.2.2007), na nasutem materialu in kakšen poseben zid sploh ni bil zgrajen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali je dolžnik morebiti medtem dolgovani znesek poravnal, kot trdi , pač pa bo to moral uveljavljati v postopku izvršbe.
Tožbeni zahtevek glede izročitve spornih nepremičnin v posest se je glasil: "Tožena stranka je dolžna izročiti tožnici v posest parc. št. 801/1, 801/2, 801/3, 853, 874/2 in 844/2, vl. št. 756 k.o. G. v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo", kar po oceni pritožbenega sodišča potrjuje pritožbene navedbe, da tožbeni zahtevek v tem delu ni določen, saj iz njega ni razvidno, kateri tožnici je toženec dolžan nepremičnine izročiti.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe - materialna pravnomočnost
30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep instančnega sodišča vročen tožnici in ne že od dneva izdaje sklepa.
Izvrševanje služnosti ne pomeni tudi posesti stvari. Toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča torej nima nad nepremičnino tožnika dejanske oblasti, saj jo ima tožnik, ampak jo sme le uporabljati v obsegu izvrševanja stvarne služnosti, nesporno pridobljene služnosti peš hoje in voženj.
Iz opisanih dejanskih ugotovitev tako sledi sklep, da so pogoji za odpoved najemne pogodbe v obravnavani zadevi izpolnjeni in je zato odločitev prvostopnega sodišča pravilna in na to ugotovitev kasnejše plačilo obveznosti ne vpliva.
odškodninska odgovornost lovske družine - krivda - obrnjeno dokazno breme
Prav zato, ker toženi stranki gospodarjenje z lovišči prinaša tudi koristi, mora pri upravljanju lovišča ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka iz drugega odstavka 18. člena ZOR). Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka zahtevala od pristojnih organov postavitev ustreznih opozorilnih prometnih znakov na cesti A.-C. in da je s pristojnimi organi tudi redno sodelovala, da je vsako leto v celoti izvršila plan odstrela srnjadi, da je znotraj meja lovišča postavila opozorilne table za sprehajalce - lastnike psov, saj je ugotovila, da gre le za posamične prehode divjadi, katerih razlog je največkrat to, da se divjad splaši zaradi sprehajalcev, posebej sprehajalcev s psi. Med postopkom ni bilo sporno, da v času dogodka tožena stranka ni izvajala kakšnega organiziranega lova. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto ob dejstvu, da je bilo ugotovljeno, da na mestu, kjer je prišlo do nesreče, ni šlo za t.i. "stečino", torej redne prehode divjadi čez cesto, zadošča za ugotovitev, da je tožena stranka ravnala z zahtevano skrbnostjo.
konkretni dejanski stan - poškodovane tuje stvari - huda telesna poškodba - navidezni idealni stek
Obdolženi je s tem, ko je vrgel poleno v šipo traktorja in jo razbil pri tem pa zadev v glavo v kabini sedečega oškodovanca in mu povzročil hudo telesno poškodbo z enim ravnanjem uresničil objektivne znake dveh kaznivih dejanj. Ne gre pa za navidezni idealni stek, saj temu nasprotuje dejstvo, da je eno od dejanj (poškodovanje tuje stvari) storil naklepno, drugo kaznivo dejanje (huda telesna poškodba) pa iz malomarnosti.