Ugotovitev obsega zapuščine je eden izmed temeljnih elementov zapuščinskega postopka, od katerega je odvisna tudi odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
nesreča pri delu - varstvo pri delu - regresni zahtevek
Ker toženi stranki ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. ZZVZZ, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
Zamuda roka za odgovor na tožbo zaradi nezadostne skrbnosti toženke ne pomeni upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka o prejemu tožbe in poziva na odgovor v pravdnem postopku ni obvestila pooblaščenke iz nepravdnega postopka, kjer je bil postopek prekinjen.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji - posebno upravičen razlog
Za odlog izvršbe po določbi 71. čl. ZIZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je ta, da mora dolžnik izkazati verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Drugi pogoj pa je, bodisi eden od primerov, ki so taksativno našteti v določbi 1. odstavka 71. čl. ZIZ, ali pa, če je podan posebno upravičen razlog (določba 2. odstavka 71. čl. ZIZ). To pomeni, da mora sodišče, če želi odložiti izvršbo tudi v primeru drugega posebno upravičenega razloga v smislu 2. odstavka 71. čl. ZIZ dognati nevarnost nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode.
OZ v čl. 83 in 84 določa, kako je treba v posebnih primerih nejasnosti te nejasnosti razlagati. Vendar pa je treba ti zakonski določbi uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu pravilno ugotovilo pravo volje pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi cit. aneksa št. 1. Tako je pravilno ugotovilo njuno pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.
ZDavP člen 54, 54. ZPlaP člen 3, 12, 21, 3, 12, 21.
izterjava dolga - sredstva na transakcijskem računu dolžnika
Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje je torej pogodba o koriščenju limita prenehala najkasneje dne 30.4.2004, zato tožeča stranka sklepov DURS o prisilni izterjavi dolga iz naslova limita ni mogla niti smela izvršiti. Da bi tožena stranka imela na transakcijskem računu dobroimetje (brez sredstev limita) pa tožeča stranka tudi nikoli ni trdila.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka to plačilo izvršila iz svojih lastnih sredstev in da temelj za vračilo plačanega zneska ni podan ter je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago svoje odločitve pravilno navedlo določbe Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/2002) in Pravilnika o načinu ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (Ur. l. RS, št. 91/2002), ki tožeči stranki nalagata izvršitev plačila le, če ima imetnik TRR na računu kritje. Kritje pa po določbi 4. tč. 3. čl. Zakona o plačilnem prometu pomeni pozitiven saldo na TRR in odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu (limit). Zgolj takšna obveza banke pa izhaja tudi iz določbe čl. 54 Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96). Kritja pa tožena stranka na TRR ni imela.
Tožeča stranka je torej izvršila plačilo, čeprav bi mogla in morala vedeti, da tega ni dolžna, zato vrnitve plačanega zneska ne more zahtevati niti po določilih o neupravičeni pridobitvi, kot to ureja Obligacijski zakonik v čl. 190 do 198, niti iz naslova zakonite subrogacije (čl. 275 OZ), ter je pritožba tudi iz tega razloga neutemeljena.
V našem procesnem pravu je uveljavljen princip substanciranega prerekanja navedb (kar se vidi iz določbe 212. čl. ZPP, pa tudi 1. odst. 286. čl. ZPP, ki nalagata izjavno breme obema strankama). Za oporekanje ne zadošča pavšalna izjava, da se "nasprotuje vsem navedbam, razen tistim, ki jih izrecno priznava". Sodišče prve stopnje je zato ob procesni neaktivnosti prve tožene stranke glede odločilnih dejstev utemeljeno izhajalo iz trditev tožnika, ki niso bile konkretizirano oporekane.
Pokojni se, kot članici agrarne skupnosti, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje, ki ga dedujejo v naravi le dediči, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
Okoliščini, da je obtoženec dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in se zagovarjal, da se ga ne spominja, ne izključujeta krivdne oblike direktnega naklepa.
motenje posesti – tožba zaradi motenja posesti – rok za vložitev tožbe
Ker je ploščo zgradil D.V. v januarju 2004 (da jo je zgradil on je izrecno navedla tudi tožeča stranka na naroku 14.2.2007), na nasutem materialu in kakšen poseben zid sploh ni bil zgrajen, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna.
Tožbeni zahtevek glede izročitve spornih nepremičnin v posest se je glasil: "Tožena stranka je dolžna izročiti tožnici v posest parc. št. 801/1, 801/2, 801/3, 853, 874/2 in 844/2, vl. št. 756 k.o. G. v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo", kar po oceni pritožbenega sodišča potrjuje pritožbene navedbe, da tožbeni zahtevek v tem delu ni določen, saj iz njega ni razvidno, kateri tožnici je toženec dolžan nepremičnine izročiti.
kazenski postopek - stroški - dejansko stanje - nepopolno
O tem ali bo potrebno obd. naložiti v plačilo stroške kazenskega postopka ali pa ga plačila teh oprostiti bo mogoče odločiti šele z dopolnitvijo dokaznega postopka. V tem bo potrebno ugotoviti višino denarnih pomoči katere sprejema obd. in zlasti višino zaslužka z njegovimi priložnostnimi deli na tržnici.
Izvrševanje služnosti ne pomeni tudi posesti stvari. Toženec kot lastnik gospodujočega zemljišča torej nima nad nepremičnino tožnika dejanske oblasti, saj jo ima tožnik, ampak jo sme le uporabljati v obsegu izvrševanja stvarne služnosti, nesporno pridobljene služnosti peš hoje in voženj.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pred uveljavitijo ztlr - priposestvovanje - javno dobro
Tožnik namreč uveljavlja pridobitev lastninske pravice pred uveljavitvijo ZTLR, kar pomeni, da je potrebno uporabiti določbe predpisov, ki so veljali v času zatrjevanega priposestvovanja.
Ob upoštevanju ter kriterijev pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo odškodnino za telesne bolečine oziroma za nevšečnosti pri zdravljenju v višini 600.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo, da je tožnik doslej opravil zgolj neinvazivne preglede, ki bodo potrebni tudi v bodoče. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnik zahteval 2.500.000,00 SIT, sodišče pa je ta zahtevek v celoti zavrnilo, izhajajoč iz izvedenskega mnenja dr. D, ki je povedal, da zaradi plevralnih plakov tožnikove splošne življenjske aktivnosti niso zmanjšane. Taki odločitvi prvostopenjskega sodišča je sledilo tudi pritožbeno sodišče in tožnikovo pritožbo tudi v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožba ima sicer prav, ko navaja, da se je Višje sodišče v K. postavilo na stališče, da ne more biti pravno upošteven strah za hujše bolezni, če se le-te še niso pojavile, vendar v predmetni zadevi ne gre za takšen primer. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre torej le za strah hujše oblike bolezni, ampak za stanje, ki se je razvilo kot posledica tega strahu, ki je nedvomno pogojen tudi s širšim okoljem, v katerem tožnik živi.
Vsakokratna uporaba ponarejene javne listine predstavlja samostojno kaznivo dejanje, zato kazenski pregon ni zastaral, čeprav je obdolženec overjeno fotokopijo istega spričevala predložil delodajalcu že enkrat prej.
odškodninska odgovornost lovske družine - krivda - obrnjeno dokazno breme
Prav zato, ker toženi stranki gospodarjenje z lovišči prinaša tudi koristi, mora pri upravljanju lovišča ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka iz drugega odstavka 18. člena ZOR). Iz razlogov sodbe izhaja, da je tožena stranka zahtevala od pristojnih organov postavitev ustreznih opozorilnih prometnih znakov na cesti A.-C. in da je s pristojnimi organi tudi redno sodelovala, da je vsako leto v celoti izvršila plan odstrela srnjadi, da je znotraj meja lovišča postavila opozorilne table za sprehajalce - lastnike psov, saj je ugotovila, da gre le za posamične prehode divjadi, katerih razlog je največkrat to, da se divjad splaši zaradi sprehajalcev, posebej sprehajalcev s psi. Med postopkom ni bilo sporno, da v času dogodka tožena stranka ni izvajala kakšnega organiziranega lova. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča našteto ob dejstvu, da je bilo ugotovljeno, da na mestu, kjer je prišlo do nesreče, ni šlo za t.i. "stečino", torej redne prehode divjadi čez cesto, zadošča za ugotovitev, da je tožena stranka ravnala z zahtevano skrbnostjo.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali je dolžnik morebiti medtem dolgovani znesek poravnal, kot trdi , pač pa bo to moral uveljavljati v postopku izvršbe.