socialni spor – presoja zakonitosti dokončne odločbe – novo dejstvo
Ker se v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe, kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja tožnika sodišče prve stopnje ni bilo pristojno presojati. Gre za novo dejstvo, o katerem še ni bilo odločeno v predsodnem postopku, zaradi česar bo moral tožnik najprej sprožiti nov postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 52, 52/1, 52/1-4. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - tujec - zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek z naroka
Delodajalec z delavcem - tujcem, ki ima osebno delovno dovoljenje, zgolj iz tega razloga ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pač pa lahko sklene z njim takšno pogodbo le, če je podan eden od razlogov, ki so za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas opredeljeni v preostalih alineah 1. odstavka 52. člena ZDR.
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču prve stopnje ni potrebno v dokaznem postopku preverjati resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev, ker se šteje, da so trditve v tožbi resnične, oziroma da jih tožena stranka priznava, ker tožbenemu zahtevku ni oporekala. Pomembno je le, da ta dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali s splošno znanimi dejstvi, ker se šteje, da odgovor ni podan. Sodišče lahko, če izda zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka upošteva le dejstva, ki so navedena v tožbi, medtem ko dejstev ter dokazov iz odgovora na tožbo ne sme upoštevati, ker se šteje, da odgovor ni podan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – vestno opravljanje dela – izostanek z dela
Ker je tožnik kršil obveznost vestnega opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, s tem, ko je določene ure izostajal z dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 45, 45/2, 45/3. ZZK-1 člen 86, 87, 88, 148, 86, 87, 88, 148.
zaznamba - sklep o izvršbi
Po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - škoda - prometna nesreča - silokombajn - zavarovalno kritja - obseg - uporaba motornega vozila
Škodni dogodek, kot je obravnavan in ki ni posledica tipične prometne situacije, ne more biti predmet kritja zavarovalnice, saj ne gre za uporabo traktorja kot motornega vozila zgolj zaradi vključenega motorja, ki je dovajal energijo silokombajnu.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji - posebno upravičen razlog
Za odlog izvršbe po določbi 71. čl. ZIZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je ta, da mora dolžnik izkazati verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Drugi pogoj pa je, bodisi eden od primerov, ki so taksativno našteti v določbi 1. odstavka 71. čl. ZIZ, ali pa, če je podan posebno upravičen razlog (določba 2. odstavka 71. čl. ZIZ). To pomeni, da mora sodišče, če želi odložiti izvršbo tudi v primeru drugega posebno upravičenega razloga v smislu 2. odstavka 71. čl. ZIZ dognati nevarnost nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZPP člen 215, 215.
dokazni standard - prepričanje - pravilo o dokaznem bremenu - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zahtevek za povečanje zapuščinske mase - aktivna legitimacija - sosporništvo
Če z dokazi, ki jih predlagajo stranke in jih sodišče izvede, ni mogoče priti do pozitivnega ali negativnega prepričanja o odločilnem dejstvu, mora sodišče odločiti po pravilih o dokaznem bremenu. V tem primeru ta pravila povedo, katera stranka bo v postopku zmagala.
Tožnici sta aktivno legitimirani za tožbo, da spada v zapuščino po njunem pokojnem očetu nepremičnina, ki se je gradila v času trajanja njegove zakonske zveze s toženko. Pasivno legitimirana pa je v tem sporu lahko samo toženka, ki je zemljiškoknjižna lastnica te nepremičnine. Ko gre za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je naperjen proti formalnemu lastniku premoženja, je namreč aktivno legitimiran vsak dedič, saj tu ne gre za nujno sosporništvo v smislu 201. čl. ZPP.
sodni register - izbris pravne osebe - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka po sili zakona - sklep o prekinitvi postopka - poziv pravnim naslednikom za prevzem postopka - nedoločno navedeni pravni naslednik - vročitev sklepa pravnim naslednikom - zakonitost in pravilnost sklepa - vročilnica - javna listina
Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.
Pogodba je bila realizirana tudi v tistem delu, kjer pomotoma v pisni pogodbi niso bile napisane parcelne številke nepremičnin in ker je bil tožnik dobroverni in zakoniti posestnik teh nepremičnin več kot 20 let, je sodišče pravilno presodilo, da je priposestvoval lastninsko pravico na teh nepremičninah skladno z določbo 2. odst. 28. čl. ZTLR.
nesreča pri delu - varstvo pri delu - regresni zahtevek
Ker toženi stranki ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. ZZVZZ, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZGO člen 10, 10. OZ člen 6, 6/2, 239, 619, 6, 6/2, 239, 619.
pogodba o delu - dodatna dela - opustitev profesionalne skrbnosti - sklepanje pogodbe
Tožeča stranka bi morala kot strokovnjak na področju gradnje dvigal, glede na svoje dolgoletne izkušnje, že pred izdelavo ponudbe, ne glede na vsebino razpisa del, natančno pregledati projektno dokumentacijo na katero jo je napotil tudi razpis, zlasti projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del je požarni elaborat (čl. 10 ZGDO), kot to sama navede tudi v pritožbi, in ugotoviti da je v tej zahtevana v dvigalih vgradnja vrat v protipožarni izvedbi. Glede na dolgoletne izkušnje in na poznano ji dejstvo, da se v dvigala vgrajujejo tako navadna kot protipožarna vrata, bi tožeča stranka na to dejstvo morala biti še toliko bolj pozorna in to vprašanje razčistiti še pred sklenitvijo pogodbo očitati tožeči stranki, ki v nasprotju s tožečo stranko nima izkušenj s področja dvigalogradnje, kakšno malomarnost, zato ni utemeljeno. Tožeča stranka bi morala vedeti, katero dokumentacijo potrebuje in to pregledati ali pa od tožene stranke zahtevati natančna pojasnila. Ker tega ni storila pa mora sama nositi nastale posledice – torej stroške vgradnje dražjih vrat.
Škoda, kot jo zatrjuje dolžnica, namreč da bo zaradi izvršilnega postopka šla v stečaj in ne bo mogla več opravljati svoje dejavnosti, v obravnavanem primeru za odlog izvršbe ni pravno upoštevna, saj bo svoje poslovanje lahko ohranila tudi v bodoče.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
Pokojni se, kot članici agrarne skupnosti, vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje, ki ga dedujejo v naravi le dediči, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini.
OZ v čl. 83 in 84 določa, kako je treba v posebnih primerih nejasnosti te nejasnosti razlagati. Vendar pa je treba ti zakonski določbi uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu pravilno ugotovilo pravo volje pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi cit. aneksa št. 1. Tako je pravilno ugotovilo njuno pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.
V primeru ko pravdna stranka nastopa kot porok fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, dejstvo stečaja samostojnega podjetnika ne more biti relevantno.