ZOR člen 376, 377, 376, 377. ZPP člen 350, 350/1, 350, 350/1.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaralni rok
Za morebitni dalji zastaralni rok za zastaranje odškodninskih terjatev, kot ga določa čl. 376/1 ZOR, je potreben izkaz obstoja pravnomočne kazenske sodbe zoper konkretnega toženca kot odgovorno osebo.
ZIZ člen 11, 38, 38c/2, 88, 11, 38, 38c/2, 88. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61, 60, 61.
stroški izvršitelja - obračun stroškov - rubež
Izvršitelj je podal poročilo s stroškovnikom prepozno, saj je bil (neuspešen) poskus rubeža opravljen dne 17.6.2003, izvršitelj pa je poročilo s stroškovnikom podal šele 1.4.2005. Zahteva upnika,da o obračunu odloči sodišče, je utemeljena, zato je sodišče predlogu ugodilo in obračun izvršitelja z dne 1.4.2005 v celoti razveljavilo.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-1 člen 46, 131, 131/4, 46, 131, 131/4.
zavarovanje - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov
Seznam izvršilnih naslov neplačanih davkov, kot je opredeljen v četrtem odstavku 131. člena ZDavP-1, ni izvršilni naslov, saj kot tak v določbah tega zakona ni določen (primerjaj drugi odstavek 131. člena, ki izrecno našteva izvršilne naslove).
OZ v čl. 83 in 84 določa, kako je treba v posebnih primerih nejasnosti te nejasnosti razlagati. Vendar pa je treba ti zakonski določbi uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti samo takrat, kadar nejasnosti ni mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem gospodarskem sporu pravilno ugotovilo pravo volje pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi cit. aneksa št. 1. Tako je pravilno ugotovilo njuno pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.
Izvedensko mnenje, izdelano za potrebe predkazenskega postopka, glede katerega v pravdnem postopku ni bilo soglasja pravdnih strank, da se takšno mnenje uporabi kot dokaz, nima neposredne dokazne vrednosti in sodišče nanj ne more opreti svoje odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 51, 51/2, 59. ZPP člen 215, 215.
dokazni standard - prepričanje - pravilo o dokaznem bremenu - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zahtevek za povečanje zapuščinske mase - aktivna legitimacija - sosporništvo
Če z dokazi, ki jih predlagajo stranke in jih sodišče izvede, ni mogoče priti do pozitivnega ali negativnega prepričanja o odločilnem dejstvu, mora sodišče odločiti po pravilih o dokaznem bremenu. V tem primeru ta pravila povedo, katera stranka bo v postopku zmagala.
Tožnici sta aktivno legitimirani za tožbo, da spada v zapuščino po njunem pokojnem očetu nepremičnina, ki se je gradila v času trajanja njegove zakonske zveze s toženko. Pasivno legitimirana pa je v tem sporu lahko samo toženka, ki je zemljiškoknjižna lastnica te nepremičnine. Ko gre za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je naperjen proti formalnemu lastniku premoženja, je namreč aktivno legitimiran vsak dedič, saj tu ne gre za nujno sosporništvo v smislu 201. čl. ZPP.
V našem procesnem pravu je uveljavljen princip substanciranega prerekanja navedb (kar se vidi iz določbe 212. čl. ZPP, pa tudi 1. odst. 286. čl. ZPP, ki nalagata izjavno breme obema strankama). Za oporekanje ne zadošča pavšalna izjava, da se "nasprotuje vsem navedbam, razen tistim, ki jih izrecno priznava". Sodišče prve stopnje je zato ob procesni neaktivnosti prve tožene stranke glede odločilnih dejstev utemeljeno izhajalo iz trditev tožnika, ki niso bile konkretizirano oporekane.
sodni register - izbris pravne osebe - prenehanje pravne osebe - prekinitev postopka po sili zakona - sklep o prekinitvi postopka - poziv pravnim naslednikom za prevzem postopka - nedoločno navedeni pravni naslednik - vročitev sklepa pravnim naslednikom - zakonitost in pravilnost sklepa - vročilnica - javna listina
Z izbrisom tožeče stranke iz sodnega registra po ZFPPod je tožeča stranka prenehala in z dnem prenehanja pa je nastal tudi razlog za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka po sili zakona. Zato je sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka in pozvalo (oz. povabilo) pravne naslednike tožeče stranke, da prevzamejo postopek. Tudi če v spremnem pozivu pravni nasledniki niso navedeni določno s firmo in sedežem oz. z imenom, priimkom in naslovom, je ta poziv še vedno zakonit in pravilen. Res pa je, da bi moral biti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje osebno vročen (vsem) pravnim naslednikom tožeče stranke, in ne le pritrjen na sodno desko. Toda tudi ta morebitna opustitev sodišča ni za (samo) zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa niti odločilna niti pomembna. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljena je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Toda pritožnik ni z ničemer izpodbil v vročilnici ugotovljenega dejstva, da mu je bil izpodbijani sklep (pravilno) vročen dne 21.7.2006.
Ugotovitev obsega zapuščine je eden izmed temeljnih elementov zapuščinskega postopka, od katerega je odvisna tudi odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
Zamuda roka za odgovor na tožbo zaradi nezadostne skrbnosti toženke ne pomeni upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka o prejemu tožbe in poziva na odgovor v pravdnem postopku ni obvestila pooblaščenke iz nepravdnega postopka, kjer je bil postopek prekinjen.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji - posebno upravičen razlog
Za odlog izvršbe po določbi 71. čl. ZIZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je ta, da mora dolžnik izkazati verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Drugi pogoj pa je, bodisi eden od primerov, ki so taksativno našteti v določbi 1. odstavka 71. čl. ZIZ, ali pa, če je podan posebno upravičen razlog (določba 2. odstavka 71. čl. ZIZ). To pomeni, da mora sodišče, če želi odložiti izvršbo tudi v primeru drugega posebno upravičenega razloga v smislu 2. odstavka 71. čl. ZIZ dognati nevarnost nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode.
odškodninska odgovornost za poškodbo pri delu - odmera odškodnine - sokrivda
V primeru oddelitve gospodarske družbe obe družbi odgovarjata solidarno za obveznosti pred oddelitvijo. Stranka odgovarja delavcu v primeru, da pride do poškodbe, ko viličar ne obratuje, krivdno. Delavec, ki nepooblaščeno izvaja poseg okrog stroja, je v pretežni meri odgovoren za škodo.
nesreča pri delu - varstvo pri delu - regresni zahtevek
Ker toženi stranki ni moč očitati opustitve katerega od ukrepov varstva pri delu, kar bi lahko imelo za posledico odgovornost tožene stranke za nastalo škodo po določbi I. odst. 87. čl. ZZVZZ, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZDavP člen 54, 54. ZPlaP člen 3, 12, 21, 3, 12, 21.
izterjava dolga - sredstva na transakcijskem računu dolžnika
Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje je torej pogodba o koriščenju limita prenehala najkasneje dne 30.4.2004, zato tožeča stranka sklepov DURS o prisilni izterjavi dolga iz naslova limita ni mogla niti smela izvršiti. Da bi tožena stranka imela na transakcijskem računu dobroimetje (brez sredstev limita) pa tožeča stranka tudi nikoli ni trdila.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka to plačilo izvršila iz svojih lastnih sredstev in da temelj za vračilo plačanega zneska ni podan ter je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago svoje odločitve pravilno navedlo določbe Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/2002) in Pravilnika o načinu ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (Ur. l. RS, št. 91/2002), ki tožeči stranki nalagata izvršitev plačila le, če ima imetnik TRR na računu kritje. Kritje pa po določbi 4. tč. 3. čl. Zakona o plačilnem prometu pomeni pozitiven saldo na TRR in odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu (limit). Zgolj takšna obveza banke pa izhaja tudi iz določbe čl. 54 Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96). Kritja pa tožena stranka na TRR ni imela.
Tožeča stranka je torej izvršila plačilo, čeprav bi mogla in morala vedeti, da tega ni dolžna, zato vrnitve plačanega zneska ne more zahtevati niti po določilih o neupravičeni pridobitvi, kot to ureja Obligacijski zakonik v čl. 190 do 198, niti iz naslova zakonite subrogacije (čl. 275 OZ), ter je pritožba tudi iz tega razloga neutemeljena.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38, 38c, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, 16, tar št 1, 1/4, 16.
stroški - izvršitelj - neizveden rubež
Izvršitelj je upravičen do plačila za rubež, ki ga je razpisal in imel za takšno ravnanje ob razpisu rubeža vso pravno podlago (sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine), nato pa ga zaradi smiselnega predloga upnika za njegov preklic, ki ga je prejel po razpisu rubeža, ni opravil.
V primeru ko pravdna stranka nastopa kot porok fizični osebi in ne samostojnemu podjetniku, dejstvo stečaja samostojnega podjetnika ne more biti relevantno.