Tožnik je imel po končani poklicni rehabilitaciji kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi bolezni priznano pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. Dejstvo, da je ustrezno delovno mesto sistemizirano kot strokovno-tehnično delovno mesto in ne kot uradniško delovno mesto (kot prejšnje), ne vpliva na zakonitost razporeditve (premestitve).
ZDR/90 člen 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-1, 75/1-2.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – odpoved delovnega razmerja
Ker tožnik izjave, naslovljene kot odpoved delovnega razmerja, ni podal v stanju, v katerem bi se zavedal pomena in posledic svojega dejanja, niti ni svojega ravnanja imel v oblasti, mu delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Odpovedni razlog nesposobnosti je potrebno razlikovati od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri katerem je poudarjen krivdni element pri kršitvi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, medtem ko je pri nedoseganju pričakovanih rezultatov dela kot razlogu nesposobnosti bistvena nezmožnost oziroma premajhna zmožnost delavca za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Če delodajalec svojim delavcem dopušča ravnanja, ki niso v skladu z veljavnimi akti oziroma internimi pravili, zaradi teh ravnanj delavcem ne more utemeljeno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne da bi jih prej jasno in nedvoumno seznanil s tem, da v bodoče takšnih ravnanj ne bo več dopuščal.
KZ člen 261, 261/1, 261/3, 261, 261/1, 261/3. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1, 124, 128, 128/7.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna kvalifikacija
Sodišče pri presoji izrečenega disciplinskega ukrepa ni vezano na pravno kvalifikacijo disciplinske kršitve, vezano je na dejanske očitke disciplinskih organov. Ker se je tožnici (javni uslužbenki - policistki) v disciplinskem postopku v okviru težje disciplinske kršitve očital zgolj namen pridobitve nepremoženjske koristi (in to ne le v smislu pravne kvalifikacije, ampak tudi v smislu dejanskih očitkov) kot eden izmed znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ, katerega sodišče ni ugotovilo, sodišču ni mogoče očitati, da bi moralo samo ugotavljati, ali je podan znak kvalificirane oblike istega kaznivega dejanja po 3. odstavku 261. člena KZ (namen pridobitve premoženjske koristi).
ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDSS-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39, 39/1, 39/2.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - poprava tožbe
Po tretjem odstavku 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, le v primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (torej če tožba ni sklepčna). Če sodišče ugotovi, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, niso podani pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe in je potrebno o takšnem tožbenem zahtevku odločiti na glavni obravnavi kljub temu, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.
Prvi odstavek 39. člena ZDSS-1 določa, da sodišče v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo delavca, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), s sklepom določi delavcu rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnika, ki se je nanašal na izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo nad prisojenimi 150.000,00 SIT, ni tako postopalo, temveč je takoj izdalo zavrnilno zamudno sodbo, je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.
Ob odločanju o vprašanju upravičenosti storilca do nadomestitve plačila globe z izvršitvijo koristne naloge mora sodišče upoštevati ob vseh okoliščinah primera še posebej premoženjsko stanje in možnosti storilca za plačilo globe ter opraviti objektivno oceno ugotovljenih okoliščin v pravnem okviru kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati.
URS člen 77, 77/2, 77, 77/2. ZS člen 7, 7/1, 7/1-2, 7, 7/1, 7/1-2.
kolektivni spor - stavka - zakonitost stavke - mednarodne obveznosti
Prevzete mednarodne obveznosti so različne in pravice do stavke ni mogoče omejiti s prav vsako od njih, ampak je treba dolžnost izpolnjevanja mednarodnih obveznosti presojati z vidika javne koristi. Vsebinski temelj javne koristi (nacionalnega interesa) je v dolžnosti države do posameznikov. Izhajajoč iz te opredelitve morajo subjekti, ki so nosilci mednarodnih obveznosti, le te izpolnjevati tako, da države ne ovirajo pri njenih dolžnostih do državljanov in do mednarodne skupnosti. Z odklonitvijo opravljanja preizkusa znanja iz poznavanja prometnih in signalnih predpisov druge države javna korist ni bila prizadeta, saj je mednarodni promet ob drugačni organizaciji dela med stavko nemoteno potekal, zato je bila stavka zakonita.
ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 73, 73/1, 73, 73/1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
stari ZDR - prevzem - sprememba delodajalca - pasivna legitimacija
Napačno je stališče, da je delavec v vsakem primeru po dokončnosti sklepa o prevzemu delavcev v delovnem razmerju pri delodajalcu prevzemniku. V primeru prevzema po 15. členu SKPgd oz. po 15. členu ZTPDR delavcu preneha delovno razmerje pri prvem delodajalcu z dnem nastopa dela pri drugem delodajalcu, če pa do tega ne pride, ostane delavec v delovnem razmerju pri prvem delodajalcu, nima pa pravice od drugega delodajalca zahtevati vzpostavitve oz. sklenitve delovnega razmerja na podlagi prevzema. Ni namreč relevantno zgolj dejstvo, da tožnik ni podpisal ponujene pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi dejstvo, da sploh ni nastopil dela pri toženi stranki. To je tudi bistvena razlika med prevzemom po prejšnjih predpisih in prevzemom na podlagi 1. odstavka 73. člena ZDR, ki sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku ne predvideva.
ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. ZDR člen 127, 127/3, 127, 127/3. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 14.
dodatek za posebne pogoje dela - razlaga kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe - ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - zapadlost terjatve
Če so pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do dodatka za posebne pogoje dela in višina tega dodatka v kolektivni pogodbi jasno določeni, so določbe kolektivne pogodbe neposredno uporabljive kljub drugačni (napačni) razlagi komisije za razlago kolektivnih pogodb, ki je v konkretnem primeru brez podlage v kolektivni pogodbi ali v zakonu izplačilo dodatka za posebne pogoje dela pogojevala še s sprejemom posebnega navodila o (dodatnih) pogojih za izplačilo dodatka.
Ker se ugotovitveni del zahtevka glede pravice do dodatka in dajatveni del zahtevka nanašata na isto časovno obdobje, sodno varstvo glede ugotovitvenega dela tožbe ni dopustno. Dajatvena sodba v zvezi z določeno pravico vsebuje tudi ugotovitev o obstoju te pravice.
Po 1. odstavku 311. člena ZPP je mogoče izdati dajatveno sodbo le za obveznosti, ki so zapadle do konca glavne obravnave, zato je odločitev, da je tožena stranka dolžna plačati dodatek k plači za čas po zaključku glavne obravnave, napačna.
ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 45, 45/2, 45/3. ZZK-1 člen 86, 87, 88, 148, 86, 87, 88, 148.
zaznamba - sklep o izvršbi
Po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – vestno opravljanje dela – izostanek z dela
Ker je tožnik kršil obveznost vestnega opravljanja dela na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, s tem, ko je določene ure izostajal z dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Če sodišče prve stopnje ne obrazloži zamudne sodbe oziroma če za odločitev ne navede pravne podlage, ima obrazložitev takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 52, 52/1, 52/1-4. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - tujec - zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek z naroka
Delodajalec z delavcem - tujcem, ki ima osebno delovno dovoljenje, zgolj iz tega razloga ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pač pa lahko sklene z njim takšno pogodbo le, če je podan eden od razlogov, ki so za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas opredeljeni v preostalih alineah 1. odstavka 52. člena ZDR.
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču prve stopnje ni potrebno v dokaznem postopku preverjati resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev, ker se šteje, da so trditve v tožbi resnične, oziroma da jih tožena stranka priznava, ker tožbenemu zahtevku ni oporekala. Pomembno je le, da ta dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali s splošno znanimi dejstvi, ker se šteje, da odgovor ni podan. Sodišče lahko, če izda zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka upošteva le dejstva, ki so navedena v tožbi, medtem ko dejstev ter dokazov iz odgovora na tožbo ne sme upoštevati, ker se šteje, da odgovor ni podan.
ZPIZ/92 člen 169. ZPIZ-1 člen 154, 392, 392/1, 404, 404/1, 430. ZPol člen 87, 87/1.
pravica do starostne pokojnine – pokojnina po splošnih predpisih – pokojnina po posebnih predpisih – izbirna pravica
Ker tožnik glede na doseženo starost na dan 31. 12. 1999 ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu (ZPol), ni imel možnosti izbire med pravicama do pokojnine in mu je tožena stranka zakonito odmerila starostno pokojnino po splošnih predpisih ter pri tem upoštevala zavarovalno dobo s povečanjem za znižanje starostne meje.
Upnik je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi vložil nov predlog za izvršbo, zato bi moralo sodišče o njem odločiti, ne pa šteti, da je predlog za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom prepozen, ker je bila izvršba že pred tem pravnomočno ustavljena.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42.
odpravnina - davki - prispevki
Stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici ob upokojitvi odpravnina v višini večkratnika njene neto plače. Ker podlago za obračun davkov in prispevkov predstavlja bruto in ne neto plača, tožena stranka z izplačilom neto odpravnine ni v celoti izpolnila svoje obveznosti, saj bi morala na ta znesek plačati tudi davke in prispevke.
Zaradi prestanega močnega primarnega strahu, utrpelega ob tem, ko je toženec z nožem zamahnil proti tožniku in potem še do prihoda policistov grozil, da bo vse pobil, je sodišče tožniku odmerilo vso zahtevano odškodnino, to je znesek 100.000,00 SIT kot pravično denarno odškodnino za prestani strah.