kaznivo dejanje spolnega nasilja - konkretni dejanski stan
Obt. kot storilca kaznivega dejanja. katero ima sicer vse znake kaz. dej. spolnega nasilja, ne more izključiti v postopku pojasnjena okoliščina, zakaj je oškdovanka storjeno dejanje prijavila z časovno zakasnitvijo. To velja tudi za s strani obt. uveljavljani, vendar ovrženi alibi in okoliščine, zakaj dejanja fizično naj ne bi bil sposoben storiti, saj so se izkazale za neresnične. V nasprotju s tem pa tudi v postopku angažirana izvedenca psihiatrije in klinični psiholog pri obt. ugotavljata takšno osebnostno strukturo, da ga kot storilca ne izključuje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje potreb po delavcih
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen in ne onemogoča nadaljevanja delovnega razmerja, če potreba po opravljanju določenega dela preneha le za dva meseca.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zatrjevani alibi ni dokazan zato, ker ga vse priče obrambe niso potrdile, je pravilna. S kontrolnim dokazom je ugotovljena neresničnost razbremenilnega dejstva, ki je zatrjevan v zagovoru.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obravnavalo zgolj okoliščino, ali je smiselno, da samo obravnava predhodno vprašanje, ker je glede tega vprašanja pri Okrajnem sodišču v Trbovljah vložena tožba. Sodišče je zaključilo, da bi reševanje tega vprašanje pomenilo podvajanje postopka kot tudi podvajanje izvedenih dokazov, kar bi pomenilo nesmotrno nastajanje pravdnih stroškov. Vendar pa je na podlagi takšnih argumentov sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da obstajajo razlogi za prekinitev postopka, ne da bi pretehtalo vse okoliščine in upoštevalo tudi določbo 11. čl. ZPP.
V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih.
V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.
Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.
V sodni praksi je sicer zavzeto stališče, da zato, ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo; zato je treba za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 615/2004). Vendar pa so v tu obravnavanem primeru okoliščine primera drugačne in ni mogoče zaključiti, da bi pravna norma (sprememba ZOZP-A) učinkovala na konkreten dejanski stan, ki je nastal v preteklosti in je bil v preteklosti že tudi v celoti zaključen. Dejstvo, da tožeča stranka še ni prišla do poplačila iz regresnega zahtevka, je predvsem v trajanju pravdnega postopka, k čemur je bistveno pripomogla tudi tožena stranka s svojimi ugovori in pasivnostjo v postopku. Pritožbeno sodišče torej sodi, da prej prikazano stališče sodne prakse ni uporabljivo za konkreten primer in da bi uporaba kasnejšega predpisa za pravno razmerje, ki je nastalo in katerega učinki so se v celoti izčrpali že v preteklosti, pomenila prehud poseg v načelo zaupanja v pravo in torej nedopustno retroaktivno uporabo zakona.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
Upnik, ki je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, zanjo pa obstaja taksna obveznost po II. odst. tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, je le-to dolžan plačati, prav tako pa tudi takso za opomin, ker taksa za pritožbo ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti.
Zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov in napačnost izvršilnega naslova, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
ugovor - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.
ZOR člen 186, 360, 361, 376, 376/1, 186, 360, 361, 376, 376/1.
škodni dogodek - škoda - uveljavljanje škode - tožba - zastaranje - ugovor zastaranja
Ker je tožeča stranka zvedela za škodo in za tistega, ki jo je napravil, več kot 3 leta pred vložitvijo tožbe, je njena z vloženo tožbo uveljavljena odškodninska terjatev, zastarala. Ugovor zastaranja je utemeljen.
načelo kontradiktornosti - pravica do sodnega varstva - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno in dokazno breme
Zgolj zato, ker iz dokaza, ki ga je predlagala sama tožnica, izhaja zanjo neugodno dejansko stanje, sodišče ni dolžno izvajati nadaljnjih dokazov. Tožnici zato ni bila kršena pravica do kontradiktornega obravnavanja - in s tem tudi ne pravica do učinkovitega sodnega varstva - ko sodišče ni dopustilo izvedbe novih dokazov.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38, 38/5, 38/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - zahteva - rok - absolutna bistvena kršitev
Če v izreku izpodbijanega sklepa ni izrecno navedeno, katerih nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika sodišče ni priznalo, je pa to razvidno iz obrazložitve sodbe, s tem ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. čl. ZPP.
Upnik mora povračilo stroškov zahtevati takoj, ko mu ti nastanejo in je znana tudi njihova višina (ko sta torej kumulativno izpolnjeni obe navedeni predpostavki), ne pa kadar koli do izteka tridesetdnevnega roka po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku.
ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 67, 67. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obresti
Dolžnik ne more zahtevati vrnitev plačanih obresti, ki jih je plačal na podlagi izvršilnega naslova do dneva objave ustavne odločbe U-I 300/04 z dne 2.3.2006, ker se šteje, da so bile plačane na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova.
nadaljevanje izvršbe - nova sredstva izvršbe - pravočasna dopolnitev
Ob dejstvu, da je upnik izkazal oddajo dopolnitve predloga na pošto kot priporočeno pošiljko, ob dejstvu, da se (prazna) pisemska ovojnica nahaja v spisu in ob dejstvu, da je upnik pritožbi priložil tudi drugopis samega predloga, je moč sklepati na pravočasno dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi izvršbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0007692
ZGD člen 6, 56, 416, 6, 56, 416. ZN člen 48, 48. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 33, 33/2, 33, 33/2.
predpogodba - oblika - notarski zapis - prenos poslovnega deleža - zavrnitev pobotnega ugovora - spregled pravne osebnosti - nepopoln izrek o stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - prekinitev postopka
Za predpogodbo, da ta ustvarja učinke, je določeno, da mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo (2. odst. 33. člena OZ). To pomeni, da so predpostavke veljavnosti predpogodbe v zvezi z zahtevano obličnostjo enake tistim, ki jih je sicer ugotavljalo sodišče prve stopnje za sprejem ponudbe. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da je za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža predpisano, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Ker pa med strankama sklenjena predpogodba ni bila sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih obveznosti za pogodbenike in s tem zlasti ne za prvotoženo stranko. Ob povedanem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je v 48. členu ZN izrecno predpisano, da je pogodba, za katero se predpisuje notarska oblika, pa v tej obliki ni sklenjena, neveljavna. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Da je temu tako, izhaja že iz dejstva, da 416. člen ZGD predpisuje obličnost notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, to je pismenega dokumenta, ne le izdanega ampak tudi sestavljenega s sodelovanjem notarja, ki ima značaj javne listine. Že to pa tudi kaže, da je najstrožja obličnost v takem primeru določena zaradi javnega interesa. Tako se pokaže, da tudi če bi "krovno pogodbo" z dne 6.11.2002 presojali kot glavno pogodbo (in ne kot predpogodbo) o prenosu poslovnega deleža z zatrjevanim razveznim pogojem, bi taka pogodba morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.