Skrbnost je merilo za presojo, kakšno dejanje mora izpolnitelj opraviti, da je zavezi zadoščeno.
Kot pravilno ugotavlja tudi pritožba, je dolžnost ravnanja v zvezi s prodajo premoženja za toženo stranko v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli določala Uredba o načinu prodaje premoženja v lasti Slovenske razvojne družbe pooblaščenim investicijskim družbam (Ur.l. RS, 48/1998, stran 3443, v nadaljevanju Uredba). V določbah te Uredbe so bila tudi določena (inkorporirana) pravila stroke, ki so v postopku zapolnjevanja privatizacijske vrzeli zavezovala tožeči stranki.
Bistvenost zmote namreč še ne zadostuje za izpodbojnost pogodbe. Po določbi drugega odstavka 46. člena OZ stranka ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Oziroma povedano drugače, zmota mora biti opravičljiva oziroma nezakrivljena.
vrnitev v prejšnje stanje - neznanje slovenščine - rok za napoved pritožbe - zamuda
Obdolženec-neslovenec, ki na glavni obravnavi sploh ni omenil, da v celoti ne obvlada slovenščine, po razglasitvi sodbe pa je bil ustno poučen o dolžnosti napovedati pritožbo, se v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je vložil šele po prejemu brez razlogov, ne more uspešno sklicevati na ta vrnitveni razlog, zaradi katerega da je zamudil rok za vložitev napovedi.
ZIZ člen 63, 63/I, 63, 63/I. ZPP člen 398, 398/I, 398, 398/I.
obnova postopka
Določilo čl. 63/I ZIZ izrecno in neposredno napotuje na uporabo določb ZPP glede obnove postopka, zato je treba ravnati po čl. 398 ZPP in opraviti tudi narok pri čemer sklicevanje sodišča prve stopnje na smiselno uporabo čl. 15 ZIZ pri tem ni pravilno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje potreb po delavcih
Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen in ne onemogoča nadaljevanja delovnega razmerja, če potreba po opravljanju določenega dela preneha le za dva meseca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - manjši delodajalec
Pri presoji, ali gre za manjšega delodajalca, torej delodajalca z manj kot desetimi delavci, se upoštevajo le delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne pa tudi tisti, ki pri delodajalcu delajo preko študentske napotnice.
nadaljevanje izvršbe - nova sredstva izvršbe - pravočasna dopolnitev
Ob dejstvu, da je upnik izkazal oddajo dopolnitve predloga na pošto kot priporočeno pošiljko, ob dejstvu, da se (prazna) pisemska ovojnica nahaja v spisu in ob dejstvu, da je upnik pritožbi priložil tudi drugopis samega predloga, je moč sklepati na pravočasno dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi izvršbe.
ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 67, 67. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obresti
Dolžnik ne more zahtevati vrnitev plačanih obresti, ki jih je plačal na podlagi izvršilnega naslova do dneva objave ustavne odločbe U-I 300/04 z dne 2.3.2006, ker se šteje, da so bile plačane na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova.
Zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov in napačnost izvršilnega naslova, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
Upnik, ki je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, zanjo pa obstaja taksna obveznost po II. odst. tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, je le-to dolžan plačati, prav tako pa tudi takso za opomin, ker taksa za pritožbo ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti
Reakcija tožnika, ko je zagledal voznika, ki se je iz dvorišča vključil na glavno cesto, da tega voznika obide s prehitevanjem, ni tako neobičajna, kot je bila naslednja reakcija zavarovanca tožene stranke, ko je po kratki razdalji po vključitvi na glavno cesto zavil na levi vozni pas.
V sodni praksi je sicer zavzeto stališče, da zato, ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo; zato je treba za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 615/2004). Vendar pa so v tu obravnavanem primeru okoliščine primera drugačne in ni mogoče zaključiti, da bi pravna norma (sprememba ZOZP-A) učinkovala na konkreten dejanski stan, ki je nastal v preteklosti in je bil v preteklosti že tudi v celoti zaključen. Dejstvo, da tožeča stranka še ni prišla do poplačila iz regresnega zahtevka, je predvsem v trajanju pravdnega postopka, k čemur je bistveno pripomogla tudi tožena stranka s svojimi ugovori in pasivnostjo v postopku. Pritožbeno sodišče torej sodi, da prej prikazano stališče sodne prakse ni uporabljivo za konkreten primer in da bi uporaba kasnejšega predpisa za pravno razmerje, ki je nastalo in katerega učinki so se v celoti izčrpali že v preteklosti, pomenila prehud poseg v načelo zaupanja v pravo in torej nedopustno retroaktivno uporabo zakona.
ZOR člen 186, 360, 361, 376, 376/1, 186, 360, 361, 376, 376/1.
škodni dogodek - škoda - uveljavljanje škode - tožba - zastaranje - ugovor zastaranja
Ker je tožeča stranka zvedela za škodo in za tistega, ki jo je napravil, več kot 3 leta pred vložitvijo tožbe, je njena z vloženo tožbo uveljavljena odškodninska terjatev, zastarala. Ugovor zastaranja je utemeljen.
V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih.
Verzijska terjatev iz naslova javnopravne dajatve (doplačilo storitev institucionalnega varstva po ZSV), ki se pridobi in izgubi le na podlagi posamičnega upravnega akta, je urejena v 2. odst. 40. čl. ZSV, ki predpisuje dolžnost vrnitve dobljenih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru, če je upravičenec pravico pridobil z lažnim prikazovanjem podatkov oziroma če ni sporočil sprememb podatkov. Glede na navedeno specialno ureditev v razmerju do splošne ureditve verzijskega zahtevka v obligacijskem pravu, tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve dobljenih sredstev iz naslova javnopravne dajatve za obdobje, na katero se odločba o odpravi predhodno dodeljene pravice ne nanaša.
Cenitveno poročilo in njegova dopolnitev, v kateri cenilec odgovori na pripombe strank glede cenitve vrednosti nepremičnin in na katero stranke ne podajo več pripomb, je pravilna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnin.
ugovor - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.
Če tožena stranka (zavarovanec) prizna obstoj svoje regresne obveznosti do tožeče stranke (zavarovalnice), odpade potreba po obravnavanju temelja regresnega zahtevka.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.