kaznivo dejanje spolnega nasilja - konkretni dejanski stan
Obt. kot storilca kaznivega dejanja. katero ima sicer vse znake kaz. dej. spolnega nasilja, ne more izključiti v postopku pojasnjena okoliščina, zakaj je oškdovanka storjeno dejanje prijavila z časovno zakasnitvijo. To velja tudi za s strani obt. uveljavljani, vendar ovrženi alibi in okoliščine, zakaj dejanja fizično naj ne bi bil sposoben storiti, saj so se izkazale za neresnične. V nasprotju s tem pa tudi v postopku angažirana izvedenca psihiatrije in klinični psiholog pri obt. ugotavljata takšno osebnostno strukturo, da ga kot storilca ne izključuje.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev
Obsojenec, ki mu je bil kar dvakrat določen novi rok za izpolnitev posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe, pa je plačal le delni znesek, se zaradi poteka časa ne more uspešno sklicevati, da sorazmerno nizkega preostanka ne more plačati.
V izvršilnem naslovu je glede plačila zakonskih zamudnih obresti pravnomočno odločeno le o dolžnikovi obveznosti do plačila le teh upniku, samo višino obresti pa je treba izračunati na dan plačila, v konkretnem primeru na dan razdelitvenega naroka in pri tem upoštevati pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti. Zato sodišče ni ravnalo materialnopravo napačno, ko je upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - konkretni dejanski stan
Kljub grožnjam izrečenim oškodovanki v konfliktih, v katere je zašla z obdolžencema pred obravnavanim dogodkom, je njuni grožnji z njenim ubojem šteti za resne, saj bi pri vsakem in ne le njej vzbudile občutek ogroženosti. V danem primeru je prvoobdolženi z železno palico v dogodku grozil tudi svojemu tam prisotnemu sinu, partnerju oškodovanke, drugoobdolženi pa jo vlekel iz vozila za pred kratkim operirano roko.
ZUstS člen 44, 44. ZIZ člen 67, 67. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obresti
Dolžnik ne more zahtevati vrnitev plačanih obresti, ki jih je plačal na podlagi izvršilnega naslova do dneva objave ustavne odločbe U-I 300/04 z dne 2.3.2006, ker se šteje, da so bile plačane na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova.
ugovor - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.
Upnik, ki je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, zanjo pa obstaja taksna obveznost po II. odst. tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, je le-to dolžan plačati, prav tako pa tudi takso za opomin, ker taksa za pritožbo ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti
Reakcija tožnika, ko je zagledal voznika, ki se je iz dvorišča vključil na glavno cesto, da tega voznika obide s prehitevanjem, ni tako neobičajna, kot je bila naslednja reakcija zavarovanca tožene stranke, ko je po kratki razdalji po vključitvi na glavno cesto zavil na levi vozni pas.
V sodni praksi je sicer zavzeto stališče, da zato, ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo; zato je treba za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 615/2004). Vendar pa so v tu obravnavanem primeru okoliščine primera drugačne in ni mogoče zaključiti, da bi pravna norma (sprememba ZOZP-A) učinkovala na konkreten dejanski stan, ki je nastal v preteklosti in je bil v preteklosti že tudi v celoti zaključen. Dejstvo, da tožeča stranka še ni prišla do poplačila iz regresnega zahtevka, je predvsem v trajanju pravdnega postopka, k čemur je bistveno pripomogla tudi tožena stranka s svojimi ugovori in pasivnostjo v postopku. Pritožbeno sodišče torej sodi, da prej prikazano stališče sodne prakse ni uporabljivo za konkreten primer in da bi uporaba kasnejšega predpisa za pravno razmerje, ki je nastalo in katerega učinki so se v celoti izčrpali že v preteklosti, pomenila prehud poseg v načelo zaupanja v pravo in torej nedopustno retroaktivno uporabo zakona.
ZKP člen 177, 177/1, 399, 399/2, 177, 177/1, 399, 399/2.
sklep, ki ga izda senat med preiskavo - dopustnost pritožbe
Gre torej za primer, ko je zunajobravnavni senat iz 6. odst. 25. čl. ZKP izdal sklep med preiskavo, glede katerega pa je v 2. odst. 399. čl. ZKP izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe razen, če je v zakonu drugače določeno. Ker v določbi 177. čl. ZKP možnost pritožbe ni določena, se tako izkaže, da zoper izpodbijani sklep pritožba ni dovoljena.
predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - nenavzočnost pooblaščenca - navzočnost stranke - možnost obravnavanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker tožeča stranka ni "nepredvidene odsotnosti" svojega pooblaščenca z ničemer dokazala, tako ni izkazala upravičenega razloga za preložitev cit. narokov.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
Zatrjevane nepravilnosti v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov in napačnost izvršilnega naslova, ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo.
V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih.
Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.
Če tožena stranka (zavarovanec) prizna obstoj svoje regresne obveznosti do tožeče stranke (zavarovalnice), odpade potreba po obravnavanju temelja regresnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0007692
ZGD člen 6, 56, 416, 6, 56, 416. ZN člen 48, 48. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 33, 33/2, 33, 33/2.
predpogodba - oblika - notarski zapis - prenos poslovnega deleža - zavrnitev pobotnega ugovora - spregled pravne osebnosti - nepopoln izrek o stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - prekinitev postopka
Za predpogodbo, da ta ustvarja učinke, je določeno, da mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo (2. odst. 33. člena OZ). To pomeni, da so predpostavke veljavnosti predpogodbe v zvezi z zahtevano obličnostjo enake tistim, ki jih je sicer ugotavljalo sodišče prve stopnje za sprejem ponudbe. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da je za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža predpisano, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Ker pa med strankama sklenjena predpogodba ni bila sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih obveznosti za pogodbenike in s tem zlasti ne za prvotoženo stranko. Ob povedanem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je v 48. členu ZN izrecno predpisano, da je pogodba, za katero se predpisuje notarska oblika, pa v tej obliki ni sklenjena, neveljavna. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Da je temu tako, izhaja že iz dejstva, da 416. člen ZGD predpisuje obličnost notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, to je pismenega dokumenta, ne le izdanega ampak tudi sestavljenega s sodelovanjem notarja, ki ima značaj javne listine. Že to pa tudi kaže, da je najstrožja obličnost v takem primeru določena zaradi javnega interesa. Tako se pokaže, da tudi če bi "krovno pogodbo" z dne 6.11.2002 presojali kot glavno pogodbo (in ne kot predpogodbo) o prenosu poslovnega deleža z zatrjevanim razveznim pogojem, bi taka pogodba morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
V postopku prisilne poravnave prijavijo upniki samo tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Samo za te terjatve je zato mogoče uporabiti 36. člen ZPPSL, ne pa tudi za terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave.