KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/3-4, 208, 208/2, 208/3, 208/3-4.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - konkretni dejanski stan - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu
Za namestitev varnostne ograje na gradbenem odru in privez delavca, kar bi preprečilo, da bi delavec, ki se je pri delu nagnil izven odra in izgubil ravnotežje, padel in zadobil hudo telesno poškodbo sta odgovorna vodja del in vodja gradbišča, saj nista pregledala, niti vodila potrebne evidence, ki se vodi ob prestavitvi gradbenega odra.
vračilo razlike v plači - ponarejena diploma - neupravičena pridobitev - zamudne obresti
Tožbeni zahtevek za vračilo razlike v plači učitelja (razlika med plačo za VI. In VII. tarifni razred) temelji na pravilih o neupravičeni obogatitvi (delavec je prejemal previsoko plačo na podlagi ponarejene diplome). Tožnik je bil nedvomno nepošten, saj je predložil ponarejeno diplomo, zaradi česar je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva pridobitve oziroma od izplačila razlik v plači.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - manjši delodajalec
Pri presoji, ali gre za manjšega delodajalca, torej delodajalca z manj kot desetimi delavci, se upoštevajo le delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne pa tudi tisti, ki pri delodajalcu delajo preko študentske napotnice.
vrnitev v prejšnje stanje - neznanje slovenščine - rok za napoved pritožbe - zamuda
Obdolženec-neslovenec, ki na glavni obravnavi sploh ni omenil, da v celoti ne obvlada slovenščine, po razglasitvi sodbe pa je bil ustno poučen o dolžnosti napovedati pritožbo, se v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je vložil šele po prejemu brez razlogov, ne more uspešno sklicevati na ta vrnitveni razlog, zaradi katerega da je zamudil rok za vložitev napovedi.
kaznivo dejanje spolnega nasilja - konkretni dejanski stan
Obt. kot storilca kaznivega dejanja. katero ima sicer vse znake kaz. dej. spolnega nasilja, ne more izključiti v postopku pojasnjena okoliščina, zakaj je oškdovanka storjeno dejanje prijavila z časovno zakasnitvijo. To velja tudi za s strani obt. uveljavljani, vendar ovrženi alibi in okoliščine, zakaj dejanja fizično naj ne bi bil sposoben storiti, saj so se izkazale za neresnične. V nasprotju s tem pa tudi v postopku angažirana izvedenca psihiatrije in klinični psiholog pri obt. ugotavljata takšno osebnostno strukturo, da ga kot storilca ne izključuje.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/7, 38, 38/5, 38/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški - povrnitev stroškov - zahteva - rok - absolutna bistvena kršitev
Če v izreku izpodbijanega sklepa ni izrecno navedeno, katerih nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika sodišče ni priznalo, je pa to razvidno iz obrazložitve sodbe, s tem ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. čl. ZPP.
Upnik mora povračilo stroškov zahtevati takoj, ko mu ti nastanejo in je znana tudi njihova višina (ko sta torej kumulativno izpolnjeni obe navedeni predpostavki), ne pa kadar koli do izteka tridesetdnevnega roka po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti
Reakcija tožnika, ko je zagledal voznika, ki se je iz dvorišča vključil na glavno cesto, da tega voznika obide s prehitevanjem, ni tako neobičajna, kot je bila naslednja reakcija zavarovanca tožene stranke, ko je po kratki razdalji po vključitvi na glavno cesto zavil na levi vozni pas.
Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 5 let, sme v preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom 6 mesecev razdreti pogodbo, s tem, da to pismeno sporoči drugi stranki.
Upnik, ki je vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, zanjo pa obstaja taksna obveznost po II. odst. tar. št. 3 Zakona o sodnih taksah, je le-to dolžan plačati, prav tako pa tudi takso za opomin, ker taksa za pritožbo ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti.
V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0007692
ZGD člen 6, 56, 416, 6, 56, 416. ZN člen 48, 48. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 33, 33/2, 33, 33/2.
predpogodba - oblika - notarski zapis - prenos poslovnega deleža - zavrnitev pobotnega ugovora - spregled pravne osebnosti - nepopoln izrek o stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - prekinitev postopka
Za predpogodbo, da ta ustvarja učinke, je določeno, da mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo (2. odst. 33. člena OZ). To pomeni, da so predpostavke veljavnosti predpogodbe v zvezi z zahtevano obličnostjo enake tistim, ki jih je sicer ugotavljalo sodišče prve stopnje za sprejem ponudbe. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da je za pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža predpisano, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (416. člena ZGD). Ker pa med strankama sklenjena predpogodba ni bila sklenjena v tej obliki, ni mogla ustvariti pravno relevantnih obveznosti za pogodbenike in s tem zlasti ne za prvotoženo stranko. Ob povedanem pa sodišče druge stopnje še dodaja, da je v 48. členu ZN izrecno predpisano, da je pogodba, za katero se predpisuje notarska oblika, pa v tej obliki ni sklenjena, neveljavna. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Da je temu tako, izhaja že iz dejstva, da 416. člen ZGD predpisuje obličnost notarskega zapisa kot najstrožje oblike notarske listine, to je pismenega dokumenta, ne le izdanega ampak tudi sestavljenega s sodelovanjem notarja, ki ima značaj javne listine. Že to pa tudi kaže, da je najstrožja obličnost v takem primeru določena zaradi javnega interesa. Tako se pokaže, da tudi če bi "krovno pogodbo" z dne 6.11.2002 presojali kot glavno pogodbo (in ne kot predpogodbo) o prenosu poslovnega deleža z zatrjevanim razveznim pogojem, bi taka pogodba morala biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
V sodni praksi je sicer zavzeto stališče, da zato, ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo; zato je treba za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 615/2004). Vendar pa so v tu obravnavanem primeru okoliščine primera drugačne in ni mogoče zaključiti, da bi pravna norma (sprememba ZOZP-A) učinkovala na konkreten dejanski stan, ki je nastal v preteklosti in je bil v preteklosti že tudi v celoti zaključen. Dejstvo, da tožeča stranka še ni prišla do poplačila iz regresnega zahtevka, je predvsem v trajanju pravdnega postopka, k čemur je bistveno pripomogla tudi tožena stranka s svojimi ugovori in pasivnostjo v postopku. Pritožbeno sodišče torej sodi, da prej prikazano stališče sodne prakse ni uporabljivo za konkreten primer in da bi uporaba kasnejšega predpisa za pravno razmerje, ki je nastalo in katerega učinki so se v celoti izčrpali že v preteklosti, pomenila prehud poseg v načelo zaupanja v pravo in torej nedopustno retroaktivno uporabo zakona.
ZOR člen 186, 360, 361, 376, 376/1, 186, 360, 361, 376, 376/1.
škodni dogodek - škoda - uveljavljanje škode - tožba - zastaranje - ugovor zastaranja
Ker je tožeča stranka zvedela za škodo in za tistega, ki jo je napravil, več kot 3 leta pred vložitvijo tožbe, je njena z vloženo tožbo uveljavljena odškodninska terjatev, zastarala. Ugovor zastaranja je utemeljen.
Če tožena stranka (zavarovanec) prizna obstoj svoje regresne obveznosti do tožeče stranke (zavarovalnice), odpade potreba po obravnavanju temelja regresnega zahtevka.
ugovor - obrazložitev - absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.
nadaljevanje izvršbe - nova sredstva izvršbe - pravočasna dopolnitev
Ob dejstvu, da je upnik izkazal oddajo dopolnitve predloga na pošto kot priporočeno pošiljko, ob dejstvu, da se (prazna) pisemska ovojnica nahaja v spisu in ob dejstvu, da je upnik pritožbi priložil tudi drugopis samega predloga, je moč sklepati na pravočasno dopolnitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi izvršbe.
KZ člen 124, 124. ZKP člen 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5, 370, 370/1, 371, 371/1-5.
posebni pogoji za pregon - uvedba postopka - dovoljenje ministra - začetek pregona v tujini
Glede na dokumentacijo, na katero se sklicuje že prvostopenjsko sodišče, tako ne more biti nobenega dvoma, da se je kazenski postopek zoper obtoženca v Republiki Italiji začel prej kot pri nas, zaradi česar je tudi nastopil zadržek iz 1.odst. 124.čl. KZ, ki pregon storilca pogojuje z dovoljenjem ministra. Glede na to, da je dikcija navedene določbe povsem jasna in nedvoumna, je torej ne glede na obrazložitev komentarja, ki pravzaprav predstavlja enega od možnih primerov uporabe te določbe, potrebno predhodno pridobiti dovoljenje ministra.
Cenitveno poročilo in njegova dopolnitev, v kateri cenilec odgovori na pripombe strank glede cenitve vrednosti nepremičnin in na katero stranke ne podajo več pripomb, je pravilna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnin.
ZKP člen 177, 177/1, 399, 399/2, 177, 177/1, 399, 399/2.
sklep, ki ga izda senat med preiskavo - dopustnost pritožbe
Gre torej za primer, ko je zunajobravnavni senat iz 6. odst. 25. čl. ZKP izdal sklep med preiskavo, glede katerega pa je v 2. odst. 399. čl. ZKP izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe razen, če je v zakonu drugače določeno. Ker v določbi 177. čl. ZKP možnost pritožbe ni določena, se tako izkaže, da zoper izpodbijani sklep pritožba ni dovoljena.